Začenjajo se 30. poletne olimpijske igre
V petek, 27. julija, zvečer se bodo v Londonu in okolici pričele toliko pričakovane 30. poletne olimpijske igre moderne dobe, nedvomno najodmevnejši športni dogodek v letu 2012. O olimpijskem duhu, v katerega verjame še malokdo, bi ne izgubljali besed. V ospredju časopisnih člankov in napovedi v drugih medijih so pred začetkom planetarnega dogodka s petimi krogi prej slabo vreme, strah pred terorizmom, muhe zvezdnikov, besedni dvoboji med svetovnimi športnimi velesilami, protislovja zaostalih držav (odnos do žensk – športnic), dopinške afere, olimpijska bakla itd.
Šestnajst dni bomo novinarji, ki se ukvarjamo s športom, popolnoma vpeti v dogajanje na Otoku. Skupni poldnevnik dopušča ustrezno kritje dogajanja skozi ves dan, kar je dobro tudi za tiskane medije, saj se tekmovanja končujejo ob desetih zvečer. Maratonski televizijski prenosi bodo torej v človeškem, dnevnem terminu, verjamemo pa, da se bodo poglobitve in komentarji nato nadaljevali pozno v noč. Ceh časnikarjev bo seveda lovil zgodbe o rekordih, senzacionalnih uspehih, bosonogih tekmovalcih iz tretjega ali četrtega sveta, solze, pesti, objeme, padce in podobno.
Redno podcenjevana Italija bo najbrž spet povlekla iz cilindra bogato mero medalj po zaslugi nemogočih športov, borilnih, strelskih, sabljaških, vzdržljivostnih, v katerih se bodo profilirali – in napolnili stolpce dnevnikov in maxi-naslove na prvih straneh – doslej nepoznani, včasih tudi trebušasti pripadniki športnih krožkov raznih vojaških rodov. Italijanski olimpijski komite CONI cilja na 30 kolajn, kar je ambiciozna namera. Bistveno manjše apetite, tokrat res vprašljive, ima slovenska odprava na Angleškem. Poznavalci napovedujejo, da imajo dobitniki odličij iz Pekinga Primož Kozmus, Vasilij Žbogar (na sliki) in Sara Isakovič bore malo možnosti, da ponovijo zasuk na zmagovalni oder. Osmič bo na olimpijadi nastopil strelec Rajmund Debevec, težko pa je predvideti, ali bo še zmogel imeti tako mirno roko kot dvajset ali trideset let mlajši tekmeci. Kaka nenadejana kovina bi lahko mogoče padla v judu ali kaki drugi disciplini, ki je nato štiri leta v senci množičnih, medijskih panog. Na dlani je, da bi bila letos za Slovenijo že osvojitev ene samcate medalje res velik uspeh. Za olimpijsko delegacijo OKS bo pomembno že opozoriti nase s kako visoko uvrstitvijo.
Tako kot pred štirimi leti na Kitajskem bo tudi na letošnji izvedbi Iger prispevek zamejskih Slovencev praktično ničen oziroma povsem neprepoznaven. Po odbojkarju Mateju Černicu, ki je leta 2004 v Atenah kot absolutni protagonist celo nosil okrog vratu srebrno kolajno, pogrešamo olimpijca med slovenskimi športniki v Italiji. Najbližja ambicioznemu cilju sta bila v iztekajočem se olimpijskem štiriletju Čupina jadralca Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, ki sta sicer doživela delček olimpijskega vzdušja s tem, da sta kot sparring partnerja tržaške kolegice Giovanne Micol (tako kot Čupina talenta razred 470) trenirala z njo na olimpijskem regatnem polju v Weymouthu. Večkrat smo že zapisali, da njun čas še pride, tako da računamo nanju za Rio de Janeiro 2016. V jadranju bosta Slovenijo v klasi 470 zastopali tudi Teja Černe in Tina Mrak, športnici iz Portoroža, katerih telesno pripravo je v prejšnjih mesecih vodil slovenski kondicijski trener iz Trsta Miloš Kalc.
HC