Zabavno srečanje z opero in neslutenimi zvoki gozda
Goriški vrtiljak, abonmajski spored predstav za otroke, ki ga je šestnajsto leto zapored priredil Kulturni center Lojze Bratuž, ob pomoči Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, s sodelovanjem goriškega in doberdobskega ravnateljstva večstopenjskih šol in ob podpori Fundacije Goriške hranilnice, se je za letos izpel. Tudi v letošnji sezoni je z odbranimi predstavami želel naše malčke iz vrtcev in osnovnošolce pospremiti v odkrivanje očarljive gledališke umetnosti in preko izbrušene dramske govorice nuditi otrokom pogled v literarno snovanje slovenskih in tujih avtorjev in jim vselej nevsiljivo podajati drobce znanja in življenjskih modrosti, ki so tako dragoceni na poti zorenja.
Zadnjič so se abonenti Velikega polžka, šolarji od drugega do petega razreda, zbrali v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v končno sončnem ponedeljkovem jutru, 11. marca 2013, ko je k nam v goste prišla simpatična čarovnica Hillary, ki je mlado publiko živahno pospremila v skrivnostni svet opere, “gledališča, kjer samo pojejo”. Kot vedno je na dveh dopoldanskih ponovitvah – kljub skoraj tristotim sedežem je v dvorani premalo razpoložljivih prostorov za vse abonente – SNG Drama Maribor uprizorila predstavo Čarovnica Hillary gre v opero. Avtor teksta je Peter Lund, nemški operni režiser, ki je delo spletel tako, da gledalce z gledališko-pedagoškim pristopom popelje v svet opernih zakonitosti. V slovenski jezik je delo prelila Breda Pugelj. Uprizoritev, ki je nastala na malem odru SNG Maribor v režiji Branke Nikl Klampfer, je doživela premiero septembra l. 2005, a še igrivo kroži po dvoranah in uvaja malo publiko v svet operne glasbe. Zvedavo malo čarovnico Hillary, ki se med najrazličnejšimi igračami, toboganom in še marsičim polagoma uči čaranja, presenetita dve vstopnici za opero, ki ju je dobila v radijski nagradni igri. Ker pa sploh ne ve, kaj sta tista dva lističa, išče pomoč pri gledalcih – to stori kar nekajkrat med predstavo – in se odloči s čarovniškim rekom priklicati kar po spletu izkušeno čarovnico Mario Bellacanta, ki je tudi sama operna pevka. Ta ji seveda v razgibanem razpletanju razkriva vse, kar je treba vedeti o operi (kaj so libreto, note – “mušji drekci”, pravi Hillary – operni glasovi, koloraturne arije, kakšno vlogo ima dirigent …, pa tudi, kako se je treba obnašati v opernem gledališču). Mateja Pucko v vlogi male nevedne-radovedne Hillary ter Alenka Cilenšek kot preudarna Maria Bellacanta sta v živobarvnih in domišljijsko bogatih kostumih, na zelo posrečenem scenskem prizorišču, v pisani, z raznimi privzdignjenimi elementi razgibani otroški sobi, – vse si je zamislila scenografka in kostumografka Ivona Stanić, ob izboru glasbe Dade Kladenik -, sta duhovito z mestoma prav komičnimi trenutki odstrli zastor nad opernim odrom in dogajanjem na njem. Na platnu v ozadju si ob koncu predstave gledalci skupaj s protagonistkama ogledajo, na video posnetku, pravi izsek iz Mozartove opere Čarobna piščal, ko v duetu nastopata Papageno in Papagena.
Goriški vrtiljak je ob koncu letošnjega abonmajskega programa Malega polžka tudi najmlajše abonente, cicibančke iz vrtcev in prvošolčke, popeljal v neizmerni svet zvokov. V torek, 12. marca 2013, jim je namreč postregel z lutkovno-glasbeno predstavo, ki je nastala kot koprodukcija, pri kateri so sodelovali Djećije kazalište Dubrava, Zagreb, Gledališče Glej, Ljubljana, Zavod Federacija Ljubljana. Vzgojni projekt so podprli Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Gradski ured za obrazovanje, kulturo i šport grada Zagreba. Avtor in režiser predstave je skladatelj in glasbenik Peter Kus, ki je svoje zadnje stvaritve namenil raziskovanju odnosa lutkovnega gledališča do glasbe. Pri tem ustvarja izvirna glasbila in jih posrečeno in domiselno umešča v scenske elemente. To njegovo raziskovanje je razvidno tudi iz predstave Gozd raja! , ki je nastala po motivih basni ruskega pisatelja za otroke Sergeja Kozlova (1940-2010). Dramaturško jih je priredila Ajda Rooss, vsestranska lutkovna ustvarjalka, dramaturginja, lutkovna režiserka in igralka, ki od l. 2012 deluje kot v. d. umetniškega vodje v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Protagonista sta ježek in medved, ki skupaj spoznavata druge gozdne prebivalce, opazujeta, kako se narava spreminja v letnih časih, in utrjujeta svoje prijateljstvo, tako da drug drugemu pomagata v stiski. Ob njiju mali gledalci odkrivajo pomembnost prijateljstva in lepoto narave, ki je polna zvokov. Treba je le prisluhniti v tišini, da zaznamo vse njene različne odtenke. Izvajajoči igralci in glasbeniki Andrea Giordani – v izmenjavi z Marijo Kolb -, Bruno Kontrec, Yaniv Shentser, Ivan Štrok so z brenkali, tolkali, zvončki in še drugimi izvirnimi drobnimi glasbili, spretno vpetimi v scenske elemente, po zamisli iznajdljivega Petra Kusa, razvijali vsebino čarobno poetične lutkovno-glasbene pravljice s presenetljivo scensko zasnovo, na kateri izstopa golo drevo; na njegovem deblu se skriva kontrabas, v krošnji pa so razpete strune nekakšne harfe ali lire. Tudi nastopajoče lutke-živalice skrivajo v sebi kak instrument, ki poudarja njihove značilnosti.
Otroci so lepo spremljali glasbeno predstavo in občasno skušali s ploskanjem ujeti njen raznoliki ritmični zven.
Iva Koršič
