Z novo vlado politične krize ni konec
Nova slovenska vlada, ki jo je sestavila Alenka Bratušek, poslanka Pozitivne Slovenije in tudi začasna predsednica te stranke, potem ko jo je formalno in tudi kot nekakšno predstavo za javnost zapustil njen ustanovitelj in ljubljanski župan Zoran Janković. Ob nastopu vzbuja upanja, pridržke in pomisleke, pa tudi kritike in zavračanja različnih delov slovenske politike in javnosti. Dvomi v njeno uspešnost in učinkovitost morda najbolj izhajajo iz dejstva, da so vabilo za sodelovanje zavrnili vsi najbolj znani finančni strokovnjaki. Zato je za novega finančnega ministra imenovala Uroša Čuferja, uradnika v Novi ljubljanski banki. Odziv stroke je bil hiter, saj naj bi bil novi finančni minister med tistimi bančnimi uslužbenci, ki so odobravali posojila vplivnim posameznikom, tistim “z lepimi očmi raznih barv”. Kritične obravnave je bil nadalje deležen novi obrambni minister Roman Jakič, ker naj bi v prelomnem obdobju naše zgodovine nasprotoval osamosvojitvi Slovenije. Po zelo uspešni Ljudmili Novak, predstojnici Urada in ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu, je to funkcijo prevzela Tina Komel iz Kopra. O njej je znanega samo to, da je vodila družinsko turistično podjetje, bila krupjerka v Casinoju Portorož ter da aktivno deluje v Skupnosti Italijanov v Hrvatinih. Gospa premierka pa ima težave tudi s svojim ugledom. Osumljena je namreč, da je goljufala v svoji nalogi, s katero je na Fakulteti za družbene vede pridobila akademski naslov magistrica. Javna občila tega primera ne obravnavajo, je pa premierka v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji voditelju Slavku Bobovniku zagotovila, da bo v primeru, če bo Fakulteta za družbene vede omenjeni plagiat potrdila, odstopila z mesta predsednice vlade. Ob tem navajamo, da omenjena fakulteta v zadevi magisterija Alenke Bratušek presenetljivo dolgo molči.
Predsednica vlade je po predstavitvi članov novega kabineta dejala, “da je s tem imenovanjem konec politične krize v Sloveniji”. Navdušeno ji je pritrdil Gregor Virant, predsednik Državljanske liste in po mnenju dela politike glavni povzročitelj krize prejšnje vlade Janeza Janše. Premierka pa sama spodbuja nadaljevanje politične krize v Sloveniji, denimo s trditvijo, “da je obdobje strahovlade za nami”. Politiki vedo, da Janez Janša – nanj je Alenka Bratušek mislila -, s tem ko je opozarjal na krizo v državi, ni vzpostavljal nikakršne strahovlade, pač pa je nastopal kot odgovoren državnik in predsednik vlade. Nova premierka v svojih izjavah o razmerah in stanju duha v Sloveniji seveda ne omenja po našem mnenju tehtnih misli, ki jih je v novi številki časnika za družbo in kulturo, Slovenski čas, utemeljil zgodovinar in politični analitik dr. Stane Granda. Zapisal je namreč, “da še nobena nova vlada ni bila v zgodovini uspešna zgolj zato, ker je v dnu duše sovražila in prezirala predsednika prejšnje”. Janez Janša je o gonji proti sebi in o razmerah v državi po spremembi v vodstvu izvršilne oblasti razmišljal v dolgem intervjuju, ki ga je z njim imela Manica Ferenc in je bil objavljen v že omenjenem časniku Slovenski čas. Po ugotovitvi, da je njegova vlada sprejela pretežni del tega, kar je za izhod iz gospodarske in finančne krize najpomembnejše in najtežje, je odgovoril na vprašanje, “do kod bo lahko še prenašal sistematični diskriminacijo in gonjo, ki ju del politike in medijev uprizarja zoper njega”. Janez Janša je poudaril, “da se različne oblike sistematičnih obtožb in poskusov odstranitve iz politike in javnega življenja vlečejo že več kot trideset let. V boju zoper njega so bile uporabljene že praktično vse razpoložljive ustanove in organi, da o nekaj deset tisoč člankih in knjigah, v katerih so obračunavali z menoj, niti ne govorim. Človek, ki je predsedniku vlade Borutu Pahorju grozil s smrtjo, je dobil 11 let zapora. Tisti policist, ki je z umorom grozil meni kot predsedniku vlade, pa je bil v celoti oproščen in se verjetno danes z orožjem in v uniformi policista sprehaja po Sloveniji. A vse to človek laže prenese kot pa grožnje družini, otrokom. Ker mene niso zlomili, so se spravili nanje. Žalostno je, da sta morala in etika v naši družbi padli na takšno raven”.
Politična preigravanja ob oblikovanju nove vlade je zaznamovala tudi oddaja Pogledi Slovenije, na nacionalni televiziji, ki jo je vodil televizijski urednik in časnikar Uroš Slak. Goste, med njimi sta bila predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič in predsednik Državljanske liste Gregor Virant, je spomnil na oceno akademika, proslavljenega pisatelja in tudi pokončnega Slovenca, Borisa Pahorja iz Trsta, o razmerah in krizi v Sloveniji. Po njegovem “je preoblečeni levici z demonstracijami in poročilom protikorupcijske komisije uspelo v pravem trenutku blokirati Janeza Janšo in omogočiti svoj prihod na oblast, brez novih volitev. Kakšna bo usoda države, je zdaj vprašanje. Borut Pahor jo je kot socialni demokrat prej spravil na boben, njegova levica pa zdaj ni pustila Janezu Janši, da državo poskuša rešiti. Levica pa ni znala reševati gospodarstva niti tedaj, ko je imela kot Komunistična partija oblast”. Politiki v oddaji so po citiranju Borisa Pahorja obstali v zadregi, ki se je kazala na njihovih obrazih, potem pa so pogovor preusmerili na druge teme.
Bolj sproščeno kot večne razprave o politiki, ki s svojimi sprenevedanji in preobrati poskuša osvojiti oblast in si prilastiti državo, so v Sloveniji spremljali izvolitev novega papeža, Jorgea Maria Bergoglia. Iz Vatikana ga je v pogovorih za nacionalna Radio in Televizijo podrobno predstavil kardinal dr. Franc Rode. Povedal je, da sta z novim papežem prijatelja že 40 let, nov vrhovni poglavar katoliške Cerkve pa je v preteklosti dolgo in uspešno sodeloval tudi s slovenskimi duhovniki, ki delujejo v Argentini. Ko je bil kardinal dr. Franc Rode ljubljanski nadškof in metropolit, ga je novi papež tudi obiskal. Izvolitev novega papeža z imenom Frančišek so v Sloveniji pospremili zvonovi, zahvalne maše in vdanostne izjave naših škofov.
Marijan Drobež
