Vsi slovenski Maherji...
No, začelo se je približno tako, kot se je sklenilo. Afere so odnesle prejšnjo vlado, afere so utrle pot v delovanje novi vladi. In prva afera se je zgodila, še preden je vlada zagrabila za delo. Očitno imamo Slovenci res smisel za humor. Človeka, ki bi moral upravljati infrastrukture in velike investicije v prostor, je odnesla črna gradnja nad Sečovljami. Minister Maher je s svojim odstopom izrekel novi vladi tako dobrodošlico, kot jo izreka tečna in nadležna budilka ob peti uri zjutraj.
Kako bi lahko bil Maher za infrastrukturo…
Infrastrukture so izjemno pomemben resor. In v Sloveniji so vseh dosedanjih 20 let ustvarjale izredne dobičke, od katerih so živeli avtocestni tajkuni: avtocestni križ je v malho menedžerjev prinesel kakih 12 milijard evrov, od tega je bilo za 3 milijarde preplačanih poslov. Kralji teh mešetarjenj, Ivan Zidar, Hilda Tovšak in Dušan Črnigoj, so bili prejšnji teden pravnomočno spoznani za krive podkupovanja v odmevnem procesu Čista lopata, vpleteni pa so še v vrsto drugih sodnih postopkov (kot osumljenci ali obtoženci), ki še potekajo.
Vsakdo, ki je bil v zadnjih 20 letih minister za promet, je v bistvu upravljal največje infrastrukturne investicije: in vsak minister za promet in infrastrukturo je bil v zadnjih 20 letih tako ali drugače podvržen pritiskom cestnega lobija (in mnogi so tem pritiskom podlegli). Tudi današnji minister za infrastrukture ima veliko moč in je hkrati močno privlačen za vse lobiste ter poslovneže vsakršnega slovesa. Res je, da države ni več mogoče molsti z grajenjem avtocest: te so že zgrajene, gradbene firme pa so že bolj ali manj v stečaju. Res je tudi, da danes država ne namenja več toliko denarja investicijam, ker ga pač ni. A so še vedno infrastrukture tista zlata jama, kjer se da s pravimi poznanstvi dobro zaslužiti. V Maherjevem programu, ki ga je blagoslovila Bratuškova, je bila pod nujno zapisana točka graditev drugega tira Koper-Divača. In to je ideja, ki je povsem na mestu (zaradi olajšanja prometa in ustvarjanja večje zmožnosti pretovora iz Luke Koper). A da se vrnemo na Maherja: kako lahko danes, po vseh preteklih izkušnjah, slovenski državljan zaupa Maherju, ki so ga mediji ulovili na tako banalnem zakonskem in etičnem prekršku – črni gradnji, da bo lahko obvladoval tako zahtevno in pasti polno področje, kot so infrastrukture.
Izsiljevanje in laži
Črna gradnja (tako kot vsaka prepisana diploma, plagiat vsakega strokovnega dela ali vsaka laž o izobrazbi) za politika in javno izpostavljenega človeka ni samo neetično in nezakonito dejanje. Ne, v političnem smislu je predvsem sredstvo za izsiljevanje politikov. Maherjeva zgodba je sicer prišla na dan takoj, a kaj bi bilo, če bi zgodbo, preden bi prišla do novinarjev, v svojih predalih imeli lobisti in poslovneži, ki se morda zanimajo za drugi tir? Kako bi v tem primeru odreagiral Maher? Pa spet, ne gre samo za Maherja, ampak za sistem, ki dovoljuje, da se na odgovorna mesta prerivajo maherji. Smešno je poslušati vsakokratne predsednike vlade in druge oblastneže, ki govorijo o strokovnosti in podkovanosti svojega kadra v ministrskih ali poslanskih klopeh. Pa se potem soočamo z lažnimi diplomami, neobstoječimi magisteriji in bolj ali manj virtualnim šolanjem. In vse to je lahko stvar izsiljevanja. Vprašanje kadrovanja torej ni samo tisto najbolj enostavno o t. i. strokovnih kadrih, ki imajo prednost pred strankarskimi izbirami. Ne, kot vse večja nuja se postavlja potreba po kadrih brez okostnjakov skritih v omarah. Seveda, vsakemu je mogoče kaj najti, če je raziskovanje le dovolj podrobno. Žal, pa se slovenska politika pri izbiri kadrov vidiku neoporečnosti kandidata ne posveča: kako je mogoče, da so mediji v le nekaj dneh na dan spravili Maherjevo zgodbo, medtem ko Virant (in njegovi strokovni pomočniki), ko je Maherja izbiral za svojega kandidata, do te informacije ni prišel? In kako je mogoče, da se strankarski organi niso dokumentirali glede “večjih grehov” svojih kanidatov pred vložitvijo kandidatur? Navsezadnje je za grobo preverjanje, s katerim sprožimo alarmne zvonce, danes potrebno le nekaj telefonskih klicev ali nekaj mailov.
Andrej Černic
Preberi tudi
