Vprašanje zla
Ob pogledu na sodobno družbo, ki še vedno živi v blišču potrošništva, demokracije in svobode, se človek sprašuje, kaj je hudega za vsem tem, da toliko let razvoja tehnike, znanosti in civilizacije ne pripomore k temu, da bi bili tudi bolj ljudje. Kar nekako smo se znašli v razmerah, da se v družbi težko pogovarjamo, poslušamo, dogovarjamo, vse težje je urejati skupne zadeve.
Ves svet leži v zlu
Pisatelj Prvega pisma apostola Janeza je zapisal, da je zlo zelo očitno v svetu, kot, da bi ves svet ležal v zlu (1 Jn 5,19). Če bi vzeli to misel dobesedno, bi bila zelo črnogleda, toda v nekaterih obdobjih je zlo še močnejše in bolj očitno, čeprav je njegova značilnost, da se zna potuhniti in obleči v lepo podobo. V sodobni družbi je zlo predvsem v napuhu, da želimo živeti in urejati skupne stvari iz sebe, svoje moči, pameti in znanja, včasih tudi na račun drugih. Zablodili smo v sanjsko družbo, želimo biti preskrbljeni, uživati, se izogibati trpljenju in živeti čim bolj na lahko. Čeprav obstajajo ideje o solidarnosti in dobroti, te ne sežejo prav globoko, bolj očitne po so sebičnost, brezčutnost in tudi škodoželjnost. Svet sebičnega grabljenja dobrin in užitkov je tako preplavil vse plasti mišljenja in kulture, da smo skoraj nezavedno prepojeni z njim. Za tem pa se odpira realizem kreditov, stečajev, državnega dolga in kupi neodgovorno porabljenih sredstev, tudi na račun prihodnjih generacij. Egoizem še vedno veča bogastvo nekaterih posameznikov, veča pa se revščina delavcev, brezposelnih, manjših podjetnikov in kmetov.
Za tem zlom, ki se vidi navzven, je prisotno še tako imenovano 'politično zlo' iz prejšnjega režima, ki je imel v bit svojega obstoja vgrajeno nasilje in strah. Temu zlu se postavlja po robu drugo zlo, sicer manjše, vendar z istim predznakom. Bojujeta se med seboj za vpliv v družbi in si pri tem škodita do onemoglosti. Če eni naredijo kaj dobrega, to drugi oblatijo in obratno. Na osnovi tega boja postaja družba vedno bolj polarizirana ali pa še bolj apatična in nezadovoljna. Poleg tega so še druge družbe in sile, ki se vpletajo v boj za prevlado. Verjetno nas bo ta boj še dolgo imel v kleščah, da ne bomo mogli shoditi kot država in tudi na ekonomskem področju.
V teh razmerah je zelo pomembna vloga duhovnosti in vere, da delujemo v smeri odrešenja. Ni lahko začeti drugačne poti življenja, mišljenja in odnosov v družbi, ki je prepletena s predsodki in zlom. Mnogi ljudje so obupali, želijo si ven iz tega, mladi so se začeli preseljevati v tujino, drugi hočejo vzeti pravico v svoje roke in v jezi razbijati vse povprek. Toda še ni videti resnične želje po spremembi in izhodu. Morda se ogrevamo za to, da bi začeli spreminjati duha, misli in odnose, da bi se soočili z zlom in ga ustavili.
Usmiljeni pogled Boga
Ko govori sveti Janez o zlu v svetu, poudari, da ga moramo gledati v luči Jezusove zmage nad njim. Če se naslonimo na Boga, ki presega vso temo in je usmiljen do človeka, potem se je mogoče boriti proti zlu v sebi in v družbi. Zlasti je treba uporabiti sredstva posta, molitve in dobrodelnosti. Pomemben je tudi dar odpuščanja in usmiljenja. Evangelist pravi, da, če kdo vidi brata, da greši, naj prosi zanj, in mu bo Bog dal življenje. (1 Jn 5,16) Jezus je na križu trpel vse naše grehe, zato jih more tudi odpustiti, če se jih kesamo in se obrnemo k njemu.
Tiste, ki se pri tem skrivajo v pravičnost in varnost svoje religije, imenuje Janez antikriste, ker zanikajo Božji prihod na svet in njegovo odrešenje. Pristanek na zlo je v bistvu nevera, da ne verujemo, da nas more Bog rešiti v Jezusu Kristusu, in to iz vsakega življenjskega stanja, in da so vsi grehi odpustljivi. V tem smislu je zlo tudi človeška samozadostnost, ko si misli, da se more sam, v svoji moči, boriti proti zlu. Mnogi z veliko težavo sprejmejo Kristusovo odpuščanje in njegovo pomoč, prav tako se tudi nočejo kesati svojih grehov in zla, ki ga počenjajo. Juda je zakrknil v svojem zlu, Peter pa se je skesal in se oklenil Odrešenikovega odpuščanja. Krščansko duhovno življenje je odločitev proti grehu in zlu za polno življenje v moči Kristusove ljubezni. Pomembna sta budnost in spomin, da smo vztrajni in ne odgovarjamo na zlo z zlom, ampak z odpuščanjem, usmiljenjem in resnico.
Ne maliki, ampak Jezus Kristus
Kot je potrebno skrbeti za pravico, poštenost in pomoč, je tudi pomembna svoboda od različnih nadomestkov, lažnih užitkov in malikov. Podamo se na strmo pot, ki ne sme delati popustov, te pa hudobni duh spretno primika, da bi spodnesel človeka in zlomil njegovo zaupanje v Boga. V moči Jezusove zmage na križu moremo tudi danes premagati vsa zapeljevanja zla in zapeljivce, ki nas želijo odvrniti od njegovega odrešenjskega daru. Postal je človek in stopil v globine naše človeškosti, da bi jih osvobodil in odrešil. Zato se s postom, molitvijo in dobrodelnostjo v vseh okoliščinah odpiramo k njemu in nosimo križ svojega življenja ter križe svojih bližnjih. Korak za korakom se bo začelo zlo manjšati in ne bo šlo naprej. V skupnosti ob Božji besedi in zakramentih moremo krepiti vero v Jezusa Odrešenika in svojo izkušnjo osvoboditve ter odpuščanja posredovati še drugim. Zlo vsekakor ni vsemogočno.
Primož Krečič
(iz priloge Bodi človek!, 7.3.2013)
Zablodili smo v sanjsko družbo
