Vojna, mir in novi scenariji svetovne geopolitike

Novoletna poglobitev za škofe, duhovnike, redovnice, diakone in laike iz 15 škofij

Vojna, mir in novi scenariji svetovne geopolitike so bili tema dvodnevnega seminarja, ki ga je pripravila škofovska konferenca za Furlanijo Julijsko krajino, Veneto in Tridentinsko – Zgornje Poadižje. Novoletna poglobitev za škofe, duhovnike, redovnice, diakone in laike iz 15 škofij je potekala 9. in 10. januarja v prostorih sprejemnega centra Marije Vnebovzete v kraju Cavallino-Treporti pri Benetkah. Iz goriške nadškofije so poleg nadškofa msgr. Redaellija bili prisotni še časnikarja Selina Trevisan in podpisani ter univerzitetni študent Valentino Cappella.

Uvod v seminarska dela se je začel z molitvijo, ki jo je vodil beneški patriarh in predsednik konference msgr. Francesco Moraglia, temu je sledila predstavitev tematike in predavateljev, kar sta opravila goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli in škof iz Trevisa msgr. Michele Tomasi. Msgr. Redaelli je poudaril citat iz govora papeža Frančiška v Redipulji leta 2014, v katerem je povedal, da na svetu divja tretja svetovna vojna, ki poteka razcepljeno. Priča smo namreč nemirom in spopadom v Brazilji, Peruju, na Kosovu, v Ruandi itd. V tem smislu se je treba vprašati, kakšno mesto imajo te žalostne zgodbe v zgodovini odrešenja, na kar opozarja papež Frančišek v enciklikah Laudato si’ in Vsi bratje.

Približno 60 poslušalcev je najprej nagovoril p. Luciano Larivera DJ, ki v Trstu vodi center Veritas. Njegovo razmišljanje je nosilo naslov Modrostno branje dobe, ki se spreminja. P. Larivera se je najprej osredotočil na vprašanje politične formacije. V tem lahko modrost enačimo z umetnostjo vladanja, v kateri so značilnosti politika in upravitelja: previdnost, pogum in velikodušnost. Pri prerokih Abdiji in Sofoniji je njuna vloga ta, da pokažeta na to, česar ljudstvo ne vidi ali noče videti, je povedal p. Larivera in citiral belgijskega slikarja Pietra Bruegla, ki je naslikal vojno kot slepost. Ta pa je v Matejevem evangeliju označena z več oblikami, med katerimi so vojna, prevara, nevednost in brebrižnost. Danes smo pred hudim spopadom, ki divja v Ukrajini in je zaradi tega  ves svet v negotovosti, je še dejal Larivera; v takih okoliščinah so preroki opozarjali Izraelce na prihod Gospodovega dne. Gre za dan, ko Bog da svojo sodbo, ki pa je vedno trenutek upanja in možnost spreobrnitve v boljšo prihodnost.

V božji sodbi tudi ni maščevanja in bližnji ni hudič. Zaradi tega si morajo prizadevati za mir tudi tisti, ki niso poklicni diplomati in pobliže poznajo realnost.

Dobo, ki se spreminja v luči revežev, in Cerkev v državah v razvoju je obravnaval tudi dr. Paolo Becegatto, podpredsednik italijanske Karitas, v kateri je tudi odgovoren za mednarodne odnose. Dr. Becegatto, ki je po poklicu inženir, je z vidika Karitas predstavil vrsto podatkov o revščini kot posledici vojn. V zadnjih časih je vse več lokalnih spopadov in kriznih žarišč, nasilje se vse bolj stopnjuje. To je povzročilo pomemben porast ljudi, ki so odvisni od humanitarne pomoči in so morali zapustiti lastne domove ter zbežati iz lastne države. Becegatto se je nato še osredotočil na pomembno pedagoško vlogo medijev. Ti so namreč zelo pomembni pri formaciji posameznika, in to še posebno v novih digitalnih oblikah, ki spreminjajo svet informacije. Kot tudi je pomembno delo krajevnih Cerkva, ki naj spodbujajo mir in odgovorno uporabo medijev z aktivno in ustvarjalno ljubeznijo.

Po predavanjih so se udeleženci razdelili v štiri delovne skupine in si med seboj delili razmišljanja in izkušnje. Po večerni maši pa so prisluhnili pričevanjem iz cerkvenih skupnosti na Srednjem Vzhodu. Preko videokonference sta spregovorila presednika Karitas v Libanonu p. Michel Abboud in ravnatelj Karitas iz Jordanije Wael Suliman.

V dopoldnevu drugega dne, ki se je začel s sveto mašo, je spregovoril prof. Vittorio Parsi, ki poučuje mednarodne odnose na milanski katoliški univerzi Srca Jezusovega. Predavanje je nosilo naslov Titanic ali sprememba smeri za liberalni sistem. Profesor Parsi je začel pri razsvetljenstvu, ki je prineslo pomembno prelomnico in uvedlo temeljne človekove svoboščine. Iz tega je nastala demokracija, kakršno poznamo danes. Ta sicer ni popolna in ima še precej napak, vendar boljšega sistema še ni na vidiku. Zahodno demokracijo so razvili v ZDA in jo nato skušali uveljaviti kot svetovni mednarodni sistem. Parsi je v svojem izvajanju poudaril notranje in zunanje sovražnike tega sistema. Poudaril je tudi potrebo po novih pristopih v multilateralizmu, kjer je treba nedemokratične države in režime vključiti v demokratični sistem, ne da bi pri tem žrtvovali temeljna demokratična načela. Liberalni sistem, ki ga je osnovala zahodna demokracija, je pragmatičen ter usmerjen v napredek. Vojna v Ukrajini je nevaren zunanji sovražnik demokratičnega sistema; odigrava se namreč pomembno soočenje z demokratičnimi vrednotami in avtoritarnim pristopom. Rusija je nasprotnik, ki ga je treba premagati, ne da bi je izključili in izolirali. Ukrajinci pa imajo pravico, da si lastno mesto na svetovni šahovnici izberejo sami, je svoje izvajanje sklenil prof. Parsi.

Udeleženci dvodnevnega seminarja so imeli na razpolago še dobro uro, v kateri se je razvila živahna razprava, ki je zaobjela tako mednarodna kot krajevna krizna žarišča oziroma odprta vprašanja, na katera bo morala Cerkev poiskati primeren odgovor. Sklepe je nato podal škof iz Trevisa msgr. Michele Tomasi.