Vloga kristjanov v krizi sedanje civilizacije
Vsaka civilizacija stoji na določenih vrednotah, ki jih zagotavljajo tisočletja stare kulture, religije, duhovnosti in filozofije, bodisi, da je to konfucianizem na Kitajskem, budizem v Indiji, Islam v arabskih državah ali krščanstvo v Evropi.
Danes seveda omenjene religije niso več tako lokalizirane kot v preteklih stoletjih, ker živimo v globalnem svetu, kjer prihaja do velikih migracij. Zaradi tega smo se znašli v velikih težavah, toda to ni edina težava, ki je seveda rešljiva in omogoča celo nove izzive in možnosti za medsebojni dialog, nenasilje, spoštovanje in ljubezen, kar je zapisano v DNK vsake resnične kulture. Problem je drugje: naše civilizacije se polašča posmeh vsem naštetim in še mnogim drugim religijam, duhovnostim in filozofijam. Posmeh, ki vodi v nihilizem in zaničuje vsako povezanost s preteklostjo. To pa že poznamo iz preteklosti: kot da se je Jugoslavija začela l. 1945, kot da se je EU začela z Rimsko pogodbo l. 1950 … Je otrok, ki pozabi na svoje starše, jih nikoli ne obišče in se jih niti noče spominjati, odrasel? Ali pa je z njim nekaj hudo narobe? Človek, ki ne ve več, zakaj živi in kaj je smisel življenja, je v veliki krizi. Vse, kar zmore, je le še ugotavljanje trenutnih dejstev, izredno hitro reagiranje na vabe potrošniškega marketinga, iskanje sreče v stvareh, ki bodo končale na smetiščih zgodovine. Ta drža pa je seveda povezana z veliko mero frustracij, obupa, zagrenjenosti in osamljenosti, ki pa se po drugi strani v družbi lahko kaže tudi kot nasilje.
Kristjani priznavamo laično državo in pluralizem, nikakor pa se ne moremo sprijazniti s poveličevanjem tistih rešitev, ki v družbo vnašajo totalitarizem, prevlado določenih ideologij in praks, ki vstopajo v družbo pri stranskih vratih, brez široke javne razprave. Ne strinjamo se s tezo sekularizma, ki verujočim odreka pravico, da bi svoje vrednote zagovarjali tako v zasebnem kot javnem življenju.
Kristjani smo prepričani, da sedanja kriza ni le finančna in gospodarska, temveč v prvi vrsti kriza naše civilizacije, ki je nastala zaradi napačnih pogledov na človeka in družbo. Če “samopreseganje” zamenjamo s “samouresničenjem”, če živimo kot novodobni Prometeji in Narcisi, se nujno, seveda v veliko večjih razsežnostih, ponavlja to, kar so izkusili že naši predniki: strašna kazen! Človek, ki pozabi na to, kdo je, kakšno je njegovo dostojanstvo, je nujno kaznovan.
Žal je mnogokrat z novo “barbarsko” kulturo potrošništva povezana tudi znanost. Pravzaprav ugotavljamo, da je v preteklosti opevana znanost danes razdvojena. Znanost lahko prispeva k humanizaciji sveta, lahko pa svetu tudi škoduje in ga uničuje. Odvisno je od sil, ki jo vodijo in so zunaj nje same. Drugo dejstvo je, da znanstveniki prihajajo do različnih ugotovitev, ki si med seboj nasprotujejo, čeprav proučujejo isto stvarnost. Tako nekateri znanstveniki trdijo, da se naš planet segreva, drugi, da ohlaja. Eni znanstveniki ugotavljajo, da ima otrok ugodnejše pogoje v istospolnih partnerskih skupnostih, drugi temu odločno nasprotujejo. Komu verjeti? Torej znanosti ne moremo slepo zaupati, ampak je potrebno do nje vzpostaviti kritičen odnos.
Postavlja se nam torej kopica vznemirljivih in svetih vprašanj. Katera je največja nevarnost naše civilizacije? Kdo lahko spregovori o dostojanstvu človeka? So moderne psihologije in filozofije res našle boljše rešitve, kot tisočletja stare kulture? V čem so razlike med sodobnim znanstvenim pogledom na človeka in pogledom, ki ga nudijo religije? V čem so izboljšave, ali pa gre morda celo za “nazadek” in izključitev pomembnih vidikov, kar nam sedaj onemogoča celovit in jasen pogled? Kaj z nami počne oblast? Mar se oblast ne boji močnih državljanov, ki razmišljajo in so kritični? Katere sile skušajo v nas vcepiti strah, omrtvelost, zaspanost, dremavost, anestezijo…? Na kakšen način nas kdo uspava? Se temu sploh še lahko upremo? Kako se bomo uprli? Kaj lahko storimo sami, kaj le skupaj? Kdo nam bo pomagal?
Bogdan Vidmar
(Iz priloge Bodi človek! 10. maja 2012)
Dialog v pluralizmu ali nasilje nevtralnosti in nihilizma?
