Viteške vrednote so še vedno aktualne
Kot da bi se podali v pravljično pokrajino, tako je bilo na letošnjem skavtskem dnevu spomina, ki so ga tržaški in goriški skavti preživeli v nedeljo, 24. februarja, v Kanalski dolini v Ukvah. Pravljično je bilo že zato, ker je bilo snega na pretek, pa tudi zato, ker so si za tematiko dneva izbrali viteški zakon: »Bodite vedno pripravljeni z oklepom na sebi razen, ko spite.« Vsako leto se v februarju skavti po celem svetu zberejo in razmišljajo o sodobnih problematikah, kujejo načrte, kako kaj izboljšati, ali se pogovarjajo o vrednotah, vse to v spomin na svojega ustanovitelja Roberta Badena Powella, ki se je rodil ravno februarja (22. 2. 1857).
Dan so začeli s sveto mašo v cerkvi v Žabnicah, ki jo je daroval Dionisio Mateucig, nato pa so se podali novim pustolovščinam naproti. Najmlajši, volčiči in vokljuljice, so se viteškim vrednotam približali preko igre. Osvojiti so morali grad kralja Arturja v Ukvah, ki ga je zaplenil zlobni čarovnik. Svojo spretnost in iznajdljivost so dokazali tako, da so si sami izdelali ščite, sablje, oklepe in nasploh vse, kar je za boj potrebno. Material za vse to so našli v stvareh, ki jih imamo drugi ljudje za smeti, bistre otroške oči pa so v teh predmetih odkrile skrit potencial. Ker jih je že sama priprava orožja utrudila, so se morali najprej okrepčati, a po slastnem kosilu so bili takoj pripravljeni oditi v boj. Osvojitev grada ni bila lahka, saj so jih pričakovale štiri strašne preizkušnje. Brez strahu in z obilico poguma so najmlajši skavti dokazali, da znajo delovati kot skupina in da branijo tudi najšibkejšega, prav s temi izredno plemenitimi lastnostmi so nazadnje rešili grad pred hudobnim čarovnikom.
Tudi srednja starostna veja, izvidniki in vodnice, je dokazala, da premore veliko mero viteštva. Odkrivali so, kako braniti revne in pomagati najšibkejšim ter kako sta čast in zvestoba še kako pomembna tudi v današnjem času. Tudi njihove roke so bile izredno spretne, saj so zgradili veliko iglujev in čisto pravi katapult. Dela so se lotili z nasmehom na obrazu in spoznali, da je pomoč bližnjemu še kako pomembna, v viteškem in današnjem času.
Tudi najstarejša skupina, roverji in popotnice, je razmišljala o viteških nazorih, ki jih je nato tudi prikazala v obliki krajših prizorov. Čeprav so se najprej hoteli podati do koče Grigo, so se nato sprehodili le po dolini Zajzere, saj razmere niso dovoljevale podviga, ki so si ga najprej zamislili.
Vsi skupaj so se pred odhodom zbrali v prostorih slovenskega kulturnega središča Planika. Prikazali so prizorčke, ki so ponazarjali to, kar so med dnevom počeli, zapeli veliko skavtskih pesmi in se v prešerni družbi sprostili. Odkrili so, da so viteške vrednote, vztrajnost, pogum in pomoč bližnjemu, še vedno žive tudi v sodobni družbi ter da so skavti eni izmed nositeljev teh vrednot.
SR