Vipavski mežnar s srcem in dušo že 34 let

Piše: Ingrid Patricia Boben Fotografije: Lucijan Bratuš

Oskar Ferjančič praznuje svoj 80. jubilej

Župnija (in dekanija) Vipava beleži dolgo zgodovinsko pot, na katero je stopilo mnogo izjemnih duhovnikov, kaplanov, vikarjev, pa tudi vernikov, ki so jim pomagali po svojih močeh. Naš mežnar Oskar Ferjančič je zagotovo eden izmed zaslužnih Vipavcev, ki se je po poklicni poti mizarja odločil, da gre po stopinjah svojega strica Vinka Ferjančiča (1905–1989), ki je svoje delo mežnarja opravljal vse do svoje smrti. Nekateri mu rečejo stric Oskar, za najbližje je mož, tata, nono in pranono, za vse ostale pa naš mežnar Oskar.

Biti mežnar ni samo po sebi umevno, kajti življenje in delo mežnarja vključuje celotno družino. Oskar in njegova žena Anica sta znala uspešno krmariti med družino s tremi otroki, običajnimi zadolžitvami in tistimi, ki jih je nalagala odgovornost do dela v župniji. Svojo službo mežnarja je vedno opravljal s srcem in dušo in tudi danes ni nič drugače. Poznamo ga kot preprostega, skromnega in nevsiljivega moža, a v malce poglobljenem pogovoru z njim spoznamo, da gre za izjemno zanimivega sogovornika z velikim poznavanjem Vipave in njenih ljudi. 

Po večerni maši je naš mežnar in sokrajan Oskar doživel presenečenje, ki ga skoraj gotovo ni pričakoval. Vipavski župljani ga nismo pozabili, ravno nasprotno: sobotna sveta maša 23. 9. 2023 je potekala v prav posebnem pričakovanju, da se mu zahvalimo tako, kot se spodobi za dolgoletnega in požrtvovalnega mežnarja. Čudovito petje cerkvenih pevcev je zvenelo prav praznično, gospa Martina Naglost pa je slavljencu namenila doživet govor, ki ga je skromno in skorajda neopazno poslušal pri vratih zakristije. Ko ga je župnik g. Lojze Furlan povabil pred darilno mizo, mu je bilo kar malo nerodno, saj, kot vedno pove, ne mara biti preveč na očeh, kaj šele da bi javno nastopal.

Zaslužni mežnar Oskar je za 80. rojstni dan (ki je sicer datumsko sledil v nedeljo, 24. 9. 2023) prejel čudovit šopek cvetja z lepimi željami sodelavcev župnije ter s prisrčnimi čestitkami vikarja g. Gabriela Kavčiča in župnika Lojzeta, ki je ob tej priložnosti dodal nekaj svojih občutkov: “Moj tata je že umrl dosti let nazaj, ma ko sem prišel v Vipavo, sem Oskarja občutil kot nadomestnega očeta. Hvala.” Te besede smo občutili prav vsi v cerkvi, marsikomu so se orosile oči ob tako iskrenih besedah našega župnika.

Ko je našemu mežnarju Oskarju glas malce zastal ob vsej pozornosti, ki so mu jo namenili hvaležni župljani, je le skromno, kot je vajen, komajda zadržal solze sreče, se zahvalil obema, gospodu Lojzetu in gospodu Gabrielu, in ganjeno izrekel: “Hvala vsem!” V cerkvi pa je njemu v čast zadonela naša lepa slovenska Kol’kor kapljic, tol’ko let.

Mežnar Oskar je vedno skrbel, da je vse lepo potekalo pred in med mašo ter po njej. Koliko strežnikov je že naučil ministriranja! Vedno blagega srca, v njem ni bilo nikdar prostora za jezo in zamero. Kako v lepem spominu ga imajo, pa vemo vsi starši nekdanjih strežnikov. To poslanstvo še vedno z veseljem opravlja in otroci radi prisluhnejo njegovim napotkom, ki so plod dolgoletnih izkušenj, “kilometrine”, kot se pošali Oskar. A delo mežnarja s tem še zdaleč ni končano. Leto za letom, v burji in dežju, najsi bo vroče ali mraz, je Oskar prvi, ki vstane za k jutranji maši, in zadnji, ki zvečer zaklene duri božjega hrama.

Lahko smo ponosni in hvaležni za tako dobrega mežnarja. Gotovo je tudi sam hvaležen Bogu za bogate izkušnje na prehojeni poti in za spoznanje, da je svoje delo in življenje vodil pošteno. Lahko si predstavljamo, koliko odrekanja je potrebno za dosego tako plemenitega poslanstva, koliko stisk, včasih težkih zdravstvenih preizkušenj … ko človek pomisli, ali morebiti ni pretežko, ali bo zmogel nositi breme, ki si ga je bil naložil. Verjetno je vse to občutil na svoji koži in takrat poiskal pomoč pri najboljši svetovalki vseh časov in si v mislih zapel tiste lepe verze znane Marijine pesmi, ki jih je uglasbil naš rojak iz Podnanosa, duhovnik in skladatelj Stanko Premrl:

Mati svetuj nam na zemeljski poti, / strma je, težka, korak negotov;/ preko nevarnosti naj nam pomaga / tvoja beseda in tvoj blagoslov.

S to lepo Marijino pesmijo so se Oskarju Ferjančiču ob koncu svete maše zahvalili tudi cerkveni pevci. Sledila je prijetna pogostitev in zdravica s kozarčkom rujne vipavske kapljice. Na lepo pripravljenih mizah so slavljenca in ostale farane že čakale domače dobrote, ki so jih pripravile pridne roke vipavskih žena. Vsi smo že nestrpno čakali slavljenca, ki ga kar ni hotelo biti, kajti po svoji navadi je najprej poskrbel za cerkev in uredil vse potrebno, šele nato je prišel v župnišče. Čestitali smo mu za njegov življenjski jubilej ter se mu zahvalili za izjemno delo, ki ga s svojo preprostostjo in ljubeznijo vdano opravlja že 34 let. Slavljenec Oskar Ferjančič je tudi v nedeljo, 24. 9. 2023, prejel številne čestitke vseh, ki ga cenijo in spoštujejo njegovo delo. Letos je za svoje zasluge prejel županovo plaketo Občine Vipava. Presenečenje je uspelo, zasluge zanj gredo vsem, ki so ga tako zavzeto pripravljali.

V lepi “knjižni vipavščini” je Oskar svoje presenečenje takole komentiral: “Sej s’m vejdu, de nejki bo, ma nejs’m vejdu, de bo tolk duosti!”

Spomin na lepo in doživeto sveto mašo ter na trenutke s slavljencem si lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/live/aTxrRBuJaGY?si=_AxXgMPbRLv83CCe.

Našemu mežnarju Oskarju želimo predvsem mnogo zdravja in moči, da bi lahko še dolgo opravljal svoje poslanstvo v naši župniji, in bog lonaj za vse dobro!

 

Na fotografiji: slavljenec Oskar z zetom Petrom, hčerko Silvano in ženo Anico

Preberi tudi

Slovenski tržaški romarski izlet v Kamnik

Kristjani in družba

Preračunljivost

Kristjani in družba

Preračunljivost

04.02.2024
O dolinskem župniku Placidu Sancinu

Kristjani in družba

Govoriti o mladih ni lahko

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme