Velikonočni čas v Gorici

Dobro obiskani in vsebinsko bogati obredi

Pretekli teden je bil tudi za goriške vernike vsebinsko bogat in posebno doživet.

Veliki teden se je začel z blagoslovom oljk in branjem pasijona na cvetno nedeljo, 2. aprila, ko se začenja neposredna priprava na največji krščanski praznik.

Na veliki četrtek so se duhovniki goriške nadškofije zbrali pri krizmeni maši v patriarhalni baziliki v Ogleju, kjer je nadškof Redaelli posvetil in blagoslovil olja, ki nas bodo v tem letu spremljala pri podeljevanju zakramentov krsta, birme in bolniškega maziljenja. Spomin zadnje večerje je pri sv. Ivanu, na sedežu Slovenskega pastoralnega središča, vodil p. Jan Cvetek, ki je med drugim poudaril, da je pri tem dogodku med Jezusom in učenci nastalo nekaj novega, “ponižal se je do najnižjega služabnika in jim pokazal, kako morajo drug drugemu služiti, pomagati, se ljubiti”. Jezus je obhajal evharistijo in se nam dal v hrano ter nam tako daroval svobodo poveličanih Božjih otrok.

Novost pri sv. Ivanu so bile v petek in soboto ob 7. in 12. uri hvalnice pred “Božjo ječo” oz. “Božjim grobom”. Novost je bila tudi regljanje, s katerim so ministranti opozarjali na poseben čas, ko zvonovi umolknejo, in z velikimi ragljami z zvonika klicali k molitvi. Veliki petek so pozno popoldne zaznamovali obredi velikega petka z branjem pasijona, za kar so zgledno poskrbeli ministranti (ves praznični čas so številni in skrbno pripravljeni mladenke in mladeniči odlično opravili svoje poslanstvo ter znatno olepšali vse obrede, zaradi česar smo jim vsi iskreno hvaležni!). Zvečer pa se je na Travniku zbrala množica okrog 500 ljudi za mestni križev pot, ki se je z nadškofom na čelu končal na gradu. To je bila lepa priložnost za tišino, zbrano molitev in razmišljanje, za podoživljanje Jezusovega križevega pota (eno postajo so pripravili slovenski skavtje), pa tudi za petje (odlomek iz muzikala Jesus Christ Superstar skupine Tubi Innocenti) in ples (krajši nastop treh gojenk plesne šole Giselle). Nadškof je na koncu poudaril, da se je Jezus, po vzhodni tradiciji, po smrti na križu spustil v podzemlje, v “grob človeštva”, kjer je prijel za zapestje Adama in Evo ter jima vrnil življenje. Vsi nosimo v sebi temo in smrt, On pa želi v naše smrti prinesti luč in življenje.

Na veliko soboto, ko častimo Božji grob, je bil popoldne pri sv. Ivanu blagoslov velikonočnih jedil, zvečer pa so bili res doživeti obredi velikonočnega bdenja (ki velja za “mater vseh bdenj”) z blagoslovom ognja na dvorišču za cerkvijo, s peto velikonočno hvalnico, krasnim liturgičnim spevom z bogatim vsebinskim nabojem, z berili, obnovitvijo krstnih obljub in blagoslovom vode. In končno je zazvenela tudi prva aleluja. Višek praznovanja je pomenila nedeljska vstajenjska sveta maša ob 6.30 v mestni stolni cerkvi, ki jo je ob mogočnem petju na koru vodil g. Marijan Markežič, ob njem pa sta bila stolni župnik Nicola Ban in nadškof.

Kristus je vstal! Zares je vstal!