Vdih in skok na predvolilni tobogan
Teden v matični domovini
Čas veselja je minil. Izpod božičnih drevesc in z obloženih miz smo v kruto vsakdanjost tokrat treščili še posebej močno. Tudi če pustimo vse mednarodno dogajanje ob strani, je bil prvi pravi delovni teden po novem letu milo rečeno pester. Čez dobra dva meseca nas čakajo parlamentarne volitve. Kot je bilo pričakovano, jih je predsednica republike Nataša Pirc Musar razpisala za 22. marec, uradna kampanja pa se bo začela mesec prej. Predsednica je razpis volitev pospremila z besedami, da se začenja za demokracijo pomembno obdobje. “Želim, da volitve potekajo pošteno, pregledno in skladno z najvišjimi demokratičnimi standardi. V času kampanje bom posebej pozorna na morebitne dezinformacije, manipulacije in poskuse vplivanje iz tujine,” je dejala. Ob tem je še napovedala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki si bo zagotovil podporo 46 poslancev. Globoko vdihnimo, predvolilna norija je tu.
In še kako jo je občutiti. Novica tedna v domačih političnih logih je bil prestop dosedanjega vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca v stranko SD. Tašner Vatovec je na novinarski konferenci povedal, da je odločitev sprejel po daljšem razmisleku ter ob oceni, da lahko v stranki z daljšo tradicijo in več izkušnjami prispeva več h krepitvi leve sredine. Prav tako je svoj prestop pojasnjeval tudi kot način, kako se lahko “zavarujemo pred neželenimi učinki podivjane desne vlade”. Predsednik SD Matjaž Han je govoril o ponosu ob novi pridobitvi in zatrdil, da pri tem ni bilo nobene računice. Prav tako prestop po njegovem mnenju ne bo zamajal koalicije.
V Levici, ki se je tako skrčila na le tri poslance, nad odhodom seveda niso bili navdušeni. Donedavni kolega jih je namreč o odhodu obvestil na dan prestopa, nekaj ur preden je s predstavniki SD stopil pred kamere. Sokoordinatorica stranke Asta Vrečko je v odzivu dejala, da je Matej Tašner Vatovec izdal stranko zaradi osebnih in političnih koristi in interesov. “Naša stališča se v teh letih niso spremenila, so se pa očitno od nekoga drugega,” je dejala Asta Vrečko, ki prav tako ne deli Hanovega mnenja, da prestop na koalicijske odnose ne bo vplival. “To, da o odhodu vodje poslancev izveš dve uri pred novinarsko konferenco, ni ravno najboljši odnos,” je še povedala. Prestop in posledice so zaskrbele tudi premierja Roberta Goloba, ki se je pogovoril z vodstvi obeh strank in prejel zagotovila o trdnosti koalicije. “Bi si pa želel, da do takih zadev ne bi prihajalo,” je še dodal.
Tašner Vatovec je nekaj dodatnih razlogov za slovo od Levice razkril v intervjuju za N1 Slovenija, objavljenem ob koncu tedna. Povedal je, da je o odhodu razmišljal slabo leto in se nato na Hana obrnil decembra. K prestopu so po njegovih besedah prispevali težavni odnosi v stranki, njena slaba organiziranost in ocena, da je parlament v tem mandatu bolj podrejen vladi. Tašner Vatovec je ob tem za N1 Slovenija še dejal, da obstaja dogodek, ki je bil pregovorna kaplja čez rob. “Morda včasih slabo ocenimo kakšnega človeka in potem je razočaranje preveliko,” je še dejal, a podrobnosti ni želel razkriti.
Tudi tokrat ne bo šlo brez kadrovanja. Predsednica je v parlament poslala več predlogov kandidatov za kadrovska mesta, o katerih je bilo, tudi zaradi odprtih sporov s premierjem in njegovo stranko, prelitega veliko črnila. Za guvernerja Banke Slovenije je predlagala sedanjega viceguvernerja Primoža Dolenca, ki institucijo že leto dni vodi začasno. Za varuhinjo človekovih pravic je predlagala pomočnico vodje centra za človekove pravice Simono Drenik Bavdek, za tri nove ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Za izvolitev ustavnih sodnikov in guvernerja je potrebnih 46 glasov, za varuha človekovih pravic pa 60. Ob tem so se v javnosti že pojavljale kritike in nezadovoljstvo z nekaterimi kandidati. Počakati bo treba do konca meseca, ko bodo o predlogih glasovali poslanci. Ob tem je v teku še iskanje novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, ki ga predsednica imenuje sama. Iz njenega urada so sporočili, da so na ponovljenem razpisu prejeli pet kandidatur.
Iz političnih valov pa še na tiste prave. Nekaj let po Hrvaški je sedaj tudi Italija na Jadranskem morju vzpostavila izključno ekonomsko cono. To pomeni, da na Jadranu ni več mednarodnih voda. Na slovenskem zunanjem ministrstvu trdijo, da se za Slovenijo ne bo spremenilo nič in da bomo z odprtim morjem ohranili stik prek posebnega pasu, določenega v arbitražni razsodbi.
