Primorski Brvinc poletel do prvega mesta
Študentska ekipa Edvard Rusjan zmagala na tekmovanju DBF v ZDA
Na uglednem tekmovanju Design – Build – Fly (Zasnuj – Izdelaj – Leti), ki je pod pokroviteljstvom Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AAIA) od 16. do 19. aprila potekalo v ameriškem mestu Wichita, so slovenski študentje, zbrani v ekipi Edvard Rusjan Univerze v Ljubljani, z letalom Brvinc ugnali vso svetovno konkurenco. Ker so pomemben del zmagovalne ekipe predstavljali Primorci, je imelo tudi letalo primorsko ime. Brvinc namreč v primorskem narečju pomeni mravljo.
“V začetku smo imeli interno šalo, da smo vsi marljivi kakor mravljice, ker pa je v ekipi več kot tretjina članov Primorcev, smo zamenjali besedo mravljice z besedo brvinci, ki se je zdela ostalim članom zelo smešna. Ker se je kasneje izkazalo, da lahko letalo za seboj vleče zastavo, mnogo večjo od samega sebe, podobno kakor mravlja lahko nosi tovor, ki je veliko težji od nje, se nam je zdelo edino primerno, da na koncu letalo še uradno krstimo z imenom Brvinc,” je povedal Matic Kravos. Poleg njega, ki je v vodstvu ekipe skrbel za mentorstvo in aerodinamiko in tako kot Teo Stupar (pilot) prihaja iz Ajdovščine, so primorski pridih ekipi dajali še Viktor Primožič Gogala (vodja elektronike) in Brian Kleva (vodja simulacij in testiranja) iz Izole, Filip Umer (vodja gradnje) iz Marezig in Matej Markuža (vodja CAD) iz Kopra.
Na zaključno štiridnevno tekmovanje se je sicer uvrstilo 89 ekip iz 17 držav. 75 odstotkov vseh udeležencev je bilo z ameriških univerz, iz Evrope pa se je poleg ekipe Edvard Rusjan uvrstila še ekipa študentov iz Münchna, ki pa jim je le nekaj dni pred odhodom v Ameriko letalo strmoglavilo, tako da so se tekmovanja udeležili le kot opazovalci.
Tekmovanje DBF študentom različnih univerz omogoča, da svoje znanje preizkusijo in uporabijo na realnem inženirskem izzivu, hkrati pa tekmujejo z drugimi univerzami. Študentje zasnujejo in izdelajo brezpilotno, radijsko vodeno letalo na električni pogon, ki ustreza vsakoletnim specifikacijam in pravilom tekmovanja. Pri tem morajo čim bolj združiti uravnotežen dizajn, dobre letalne karakteristike, praktično in cenovno dostopno proizvodnjo in vrhunsko zmogljivost. Ker gre za interdisciplinaren projekt, je bila tudi slovenska ekipa sestavljena iz študentov in študentk različnih fakultet – za strojništvo, elektrotehniko, kemijo, računalništvo in informatiko, družbene vede in biotehnologijo.
Pravila tekmovanja, ki so ga prvič pripravili leta 1996 – tako je bila letošnja izvedba jubilejna trideseta –, se zaradi spodbujanja inovacij in ohranjanja novih izzivov vsako leto posodobijo. Resno delo se je začelo že veliko pred zaključnimi poleti. Vse ekipe so morale do konca oktobra oddati predlog tehnološke rešitve. Osnutek je oddalo kar 175 univerz, k pripravi tehničnega poročila, ki na 60 straneh zajema celoten razvojni proces letala, vključno z izgradnjo in testiranjem, pa sta bili povabljeni 102 ekipi. Slovenska ekipa je pri tehničnem poročilu osvojila odlično drugo mesto.
“Visoka uvrstitev pri poročilu je ključna za pozicijo na startni liniji in končno uvrstitev, saj se točkovanje poročila množi s točkami, pridobljenimi na zaključnem delu tekmovanja,” je povedal Matic Kravos. Omenil je tudi, da ekipa Edvard Rusjan Univerze v Ljubljani na tekmovanju DBF sodeluje vse od leta 2008, v 19 letih pa se je, seveda s spreminjajočo se sestavo, že devetkrat uvrstila v najboljšo deseterico.
“Za načrtovanje letala navadno potrebujemo tri do štiri mesece, za izdelavo pa mesec do dva,” je še pojasnil Kravos in dodal, da v vsaki sezoni izdelajo več zaporednih, postopoma izboljšanih iteracij letala, kar pomeni, da se proces načrtovanja nikoli povsem ne konča. Zaključno tekmovanje, ki je letos potekalo od 16. do 19. aprila, je bilo sestavljeno iz treh letalskih in ene statične misije. V prvi misiji so morali dokazati, da je letalo sposobno letenja na tekmovalni progi. Druga misija je zahtevala prevoz potnikov (v obliki gumijastih račk) in tovora (v obliki hokejskih ploščkov), tretja pa vleko zastave. Statična misija je zahtevala čimprejšnjo rekonfiguracijo letala iz misije 2 v misijo 3.
“Brvinc meri čez krila 150 cm, poganja ga brezkrtačni električni motor kontinuirane moči 2,5 kW, šestcelična LiPo baterija nominalne napetosti 22,2 V in kapacitete 4500 mAh in 15-palčni propeler. Okvir letala tehta nekaj manj kot dva kilograma, skupaj z elektroniko pa okrog 3,5 kg,” je o zmagovalnem letalu povedal Matej Markuža. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 1200 študentov, sodnikov, sponzorjev in gostov iz industrije. Brvinca je do zmage popeljala kombinacija več dejavnikov – vrhunsko tehnično poročilo, premišljena in skrbno zasnovana zasnova, pametno izbrana strategija ter zanesljivo delovanje letala, mehanizmov in vseh ključnih podsistemov.
“Predvsem pa to, da smo si skozi sezono dobro razporedili delo, imeli dovolj časa vse potestirati in da smo tako točno vedeli, česa je letalo sposobno. Na kratko, ničesar nismo prepustili naključju,” je kot glavni razlog za to, da so ugnali vso svetovno konkurenco, izpostavil Viktor Primožič Gogala. Dodal je tudi, da slovenske fakultete študentom nudijo veliko znanja, čar ekipe pa je po njegovem mnenju v tem, da so v njej združeni študentje in študentke, ki si želijo stopiti izven okvirjev in so pripravljeni posvetiti velik del svojega prostega časa učenju in razvijanju novih znanj in veščin, ki jih fakulteta ne razvije do tako visoke ravni.
Prvo mesto je ekipi prineslo 3000 dolarjev denarne nagrade, kar pa ni dovolj za kritje vseh stroškov projekta. Pri tem je bila nepogrešljiva pomoč številnih slovenskih in tujih podjetij, ki so ekipi pomagali z denarjem, materiali in svetovanjem. Seveda ima zmaga tudi prestižni značaj in je v svetu aeronavtike zelo odmevna. Med sodniki na tekmovanju je bilo veliko strokovnjakov, zaposlenih na vodilnih položajih pri velikanih aeronavtske industrije.
“Zagotovo bo ta referenca marsikomu prišla prav v življenju, ne glede na področje dela, saj ne predstavlja le uspeha na mednarodnem letalskem tekmovanju, ampak tudi resnost, zagretost, zmožnost dobrega sodelovanja v ekipi in sposobnost izpeljati projekt do konca v zastavljenem časovnem roku,” je še povedal Matic Kravos, ki bo študij letalstva nadaljeval v francoskem Toulousu, prestolnici evropske aeronavtične industrije, saj v Sloveniji magistrskega aeronavtičnega programa nimamo.
“Zmaga me je ponovno spomnila, da se vložen trud na koncu vedno poplača. Za Slovenijo in univerzo pa je bila ta zmaga ponoven dokaz, da smo lahko izjemno konkurenčni tudi na svetovni ravni, četudi smo majhna država, ki je ne zna vsak pokazati na zemljevidu,” je sklenil Brian Kleva.
