V odkrivanju neprecenljivega bogastva narave ter dobrote in prijaznosti v medsebojnih odnosih

V Kulturnem centru Lojze Bratuž dve privlačni predstavi Goriškega vrtiljaka

Kulturni center Lojze Bratuž, v soglasju z ravnateljstvoma večstopenjskih šol iz Goriške, tudi v letošnjem šolskem letu ponuja bogat, pester in kakovosten program osmih otroških predstav v abonmajih Malega in Velikega polžka (v vsakem po štiri z dvema jutranjima ponovitvama), v sklopu Goriškega vrtiljaka, ki že skoraj tri desetleja poživlja in dopolnjuje učni šolski program. Ob gledanju dramskih uprizoritev otroci spoznajo marsikaj lepega, zanimivega in poučnega, poslušajo izpiljeno slovensko besedo, ki tako uglajeno izzveni iz izkušenih igralskih ust, in nenazadnje pobliže odkrivajo čar gledališke umetnosti.

Prvo tako čarobno srečanje z gledališčem je bilo v oktobru, drugo pa v novembru. V torek, 18. novembra 2025, je za malčke iz vrtcev in prvo ter drugošolce, abonente Malega polžka, prispelo k nam Grajsko lutkovno gledališče Sevnica z lutkovno predstavo Čebela Medela. Prijazna, delavna, marljiva čebelica Medela je male gledalce, v družbi gozdne vile Silve Silvane, odpeljala v naravo na ogled vseh čudes, ki nam jih le ta ponuja, a jo, še posebno v današnjem času, premalo spoštujemo in varujemo, da bi še dolgo let lahko uživali ob njenih lepotah in dobrotah, ki nam jih tako velikodušno poklanja. S čebelico so otroci odkrili, kakšno veliko bogastvo so slovenski gozdovi, koliko različnih gozdnih sadežev lahko nabiramo v njih in kaj vse se v njih dogaja. Predstavila je svoje vrtičke zdravja, zelenjave in sadnih dreves. Otroci so lahko prisluhnili tudi pripovedi o škocjanskem “dohtarju” Varaunu, v prejšnjem stoletju mednarodno znanem zdravilcu. Po nasvetu iz njegovih Padarskih bukev so se z zdravilnimi zelišči pozdravili marsikateri prebivalci gozda, “ki nam daje hrano, zavetje in nas s svojim lesom greje v mrzlem zimskem času”. Narava je naše veliko bogastvo, ki so nam ga posredovali naši predniki. Ti so imeli mnogo več posluha zanjo, kot ga imamo zdaj. Z njo so živeli v sožitju, mi pa bi jo radi samo izkoriščali. Zato se nam zadnje čase maščuje s preobiljem dežja ali sušo, zaradi katere ne more nič rasti. Tudi cvetke povesijo svoje suhe glavice in čebelice ne morejo srkati iz njih sladkega nektarja in ga spreminjati v med, pa tudi opravljati svojega plemenitega poslanstva – opraševanja, brez katerega bi se v naravi zrušilo vse ravnovesje in bi polagoma zamrlo vse življenje na tej naši sicer že izžeti Zemlji. Prav zato so v tej interaktivni predstavi, ki je bila izvedena v okviru projekta Herbalium – Prostor narave, zdravja in dobrega počutja (sofinanciran je bil iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) in v sklopu svetovnega dneva čebel leta 2023, čebeli Medeli pomagali z ritmičnim tleskanjem z rokami, da se je vendarle na njeno deželico ulil dež in je vsa narava oživela.

Sodeč po odzivih, je bila predstava otrokom všeč, saj jim je v prijetnem slogu razkrila veliko zanimivosti v zvezi z ohranjanjem narave in prepotrebnega ravnovesja v njej.

V sredo, 19. novembra 2025, pa je v veliko dvorano KCLB učence od tretjega do četrtega razreda naših osnovnih šol, abonente Velikega polžka, zvabila živahna, zabavna predstava Super čarovnica Mici, prepletena z nepričakovanimi preobrati in čarovnijami. Na oder jo je postavilo Ku-Kuc Gledališče iz  Beltincev, že večkrat zelo dobrodošel gost v naših krajih. Zgodbo o nagajivi čarovnici je spretno zasnovala in zrežirala Urška Raščan, ki v alternaciji s Petro Jauk iskrivo pooseblja malo neugnano čarovnico v pisanem, bogatem kostumu (kostumografija Ida Čebular, Geza Kisilak, Sandra Horvat). Poredna čarovnica, ki pozna le lumparije in hudobije, neznansko uživa v tem, da nagaja ljudem, krade kot sraka in v parku z nadvse lepljivo kačjo slino privoščljivo namaže gugalnice, da bi se otroci prilepili nanje in bi ne mogli več z njih. A nazadnje se sama nalepi na svojo metlo: Kdor drugemu s kačjo slino metlo maže, sam nanjo sede, se v predstavi, ki je tudi glasbeno bogata (izbor songov Urška Raščan in Ajda Bukovec), zasliši eden izmed mnogih pomembnih naukov. Kljub svojim zlobnim naklepom – želi namreč pripraviti zvarek, da bi vse spremenila v regajoče in smrdljive krastače – se rosno mladim gledalcem takoj priljubi, in ko jih vpraša za pomoč, brez vsakršnega zadržka pogumno stopijo na oder, da bi ji pomagali. Ko se ravno ukvarja s svojim zlobnim početjem, začne kihati. In ojoj: zave se, da se je nalezla virusa dobrote! Trudi se, da bi se ga znebila, a hkrati spozna, kako zelo prijetno je, če te kdo objame ali ti pritisne poljubček na lice. Tega ni še nikdar doživela! Njen netopir Viktor, ki zelo rad drema, poleti v mesto in s tem virusom okuži vse ostale čarovnice, ki seveda postanejo še same dobre. Čarovnici Mici je zelo toplo pri srcu, zato obljubi, da bo ostala dobra kar za celo življenje. Ob tem njenem značajskem preobratu tudi otroci spoznajo, da je res lepo in prijetno biti vedno dober, dobrohoten, prijazen, prijateljski, spoštljiv do vseh.

Ob koncu te živahno nabrite predstave, ki pa vsebuje dragocene vzgojne trenutke, čarovnica Mici veselo zapoje in zapleše čarovniško pesmico in z njo seveda vse malo občinstvo.