V novo leto

Piše: Majda Artač Sturman

V novo leto

Prinese leto vsako k nam neznanko:

bo srečno, zdravo, mirno, plodovito?

Otrokom, starčkom, ženam darovito?

Kdo modro rešil bo le-to uganko?

Mejak si išče srečo, posle trdne,

ne bo brez dela jih dosegel, truda.

Sam ve – ponuja mu domača gruda

dobrine te, če vase se obrne.

On krepke, zdrave si vzgoji osnove,

da upal, še uspeval bo graditi

in jasno si iskal poti prenove.

“Ne dedov ne jezika pozabiti,

zaveze rodne nikdar na vekove!”

To starši njemu dali so častiti.

Srečka Černe Artač (1925-2020)

S pesmijo V novo leto se sklepa drobna, a lična pesniška zbirka, ki sem jo uredila dobro leto dni pred mamino smrtjo. Na njeno željo sva ji izbrali naslov Drobtinice življenja v poklon in spomin na Slomškov list Drobtinice. Če je kot učiteljica v blaženem škofu Antonu Martinu Slomšku videla odličen pedagoški in življenjski vzor, je z izbiro naslova poudarila tudi svojo skromnost v ocenjevanju svoje pesniške bere, sonetov in krajših pesmi, ki presevajo marsikatero drobtinico oziroma življenjsko modrost.

Ko zdaj, ko je ni več, prebiram njene verze, pomislim, s kakšno ljubeznijo je v zadnjih letih svojega življenja skušala na vsak način zajeti svoja čustva, uvide in misli v zahtevno sonetno obliko v enajstercih, vse dokler je nisem prepričala, naj se oblikovno in slogovno sprosti. Zgornji sonet je samo na videz prigodniškega značaja, nastal kot voščilo ob novem letu, ko smo vsi polni pričakovanj, želja, pa tudi načrtov in obljub. Vsebinsko se členi na prvo kvartino, uglašeno na praznično struno, in drugi del s kvartino in dvema tercinama, v katerih se sporočilnost osredinja okrog pomembnih življenjskih vrednot: delavnosti, zdravih etičnih načel (krepke, zdrave si vzgoji osnove) in dragocene narodne ter jezikovne dediščine prednikov.

Preprosto besedišče črpa iz tradicionalne jezikovne zakladnice, čeprav so nekateri izrazi stilno zaznamovani (mejak, domača gruda namesto zemlja, arhaizirano vekove namesto veke). V prvi kitici izstopa rimani par neznanko in uganko, med katerima se razpenjajo razpoloženja in pričakovanja ob letu, ki prihaja. Pomembno sporočilno vlogo prevzemajo pridevniki, vendar ob običajnih srečno, zdravo, mirno (novo leto) avtorica naniza bolj izbrane izraze plodovito, darovito in častiti (starši).

V prvi kvartini je zaznavna razgibana raba ločil: po dvopičju se zvrstijo tri vprašalne povedi z vprašaji. Negotovost ugibanj avtorico skrbi, predvsem kar zadeva manj vidne oziroma bolj ranljive ali izpostavljene člane družbe, to je starostnike, otroke in ženske, saj se vprašuje: bo srečno, zdravo, mirno, plodovito?/ Otrokom, starčkom, ženam darovito?/ Kdo modro rešil bo le-to uganko?

Novoletno voščilo ni izraženo v običajnih, utečenih osebnih voščilih, temveč s poudarkom, da so poleg osebnega zdravja, sreče in miru pomembne tudi druge, to je moralne in narodnostne vrednote. Ne smemo se torej zapreti v individualizem, v ozkost samozadostnega vrtičkarstva, temveč moramo svoja upanja v prihodnost živeti v sozvočju z drugim, jih vgrajevati v širšo, občestveno, celovitejšo vizijo. K temu nas zavezujeta dediščina in izročilo naših prednikov, naših staršev.

Naj nas torej kot dragoceno novoletno vezilo pospremijo sklepni verzi soneta (in pesniške zbirke), ki zvenijo kot spodbuda in opomin k narodni in jezikovni pokončnosti:

“Ne dedov ne jezika pozabiti,

zaveze rodne nikdar na vekove!”

Takih in podobnih izrekov ter življenjskih drobtinic se je nabralo za knjižico, ki je izšla leta 2019 pri Goriški Mohorjevi družbi. Okusno – s posluhom za sporočilnost različnih pesniških sklopov – jo je opremila Mirjam Simčič, tako platnico kot notranjost knjige namreč krasijo motivi slovenskih narodnih vezenin, na primer stilizirani nageljčki, srčki in zvončki.

Naj bo novo leto darovito in plodovito … in seveda zdravo!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme