V Ljubljani konferenca o Slovencih po svetu in koncu druge svetovne vojne

Osemdesetletnica konca druge svetovne vojne letos nudi vrsto priložnosti za poglobitev znanih in manj znanih dejstev iz naše preteklosti. Tako priložnost je 17. oktobra ponudila tudi znanstvena konferenca z naslovom Slovenci po svetu in konec druge svetovne vojne, ki sta jo v Ljubljani priredili Fakulteta za slovenske in mednarodne študije pri Novi univerzi ter Knjižnica Dušana Černeta (KDČ) iz Trsta.

Zakaj je z veseljem pristopila k pobudi, je ob uvodnem nagovoru dr. Tomaža Ivešića, ki je spregovoril za Novo univerzo, povedal predsednik KDČ Ivo Jevnikar. Tržaška knjižnica je namreč specializirana v zbiranju in predstavljanju “slovenike”, ki nastaja v zamejstvih in po svetu, ter je ob Narodni in univerzitetni knjižnici ter inštitutu Studia Slovenica, ki ga je dolgo vodil rajni prof. Janez Arnež, nedvomno najbogatejše nahajališče zdomskega knjižnega in periodičnega tiska. V Trstu so poleg tega prva leta po vojni intelektualci iz vrst politične emigracije bistveno sodelovali pri obnovi šolskega, kulturnega in verskega življenja v pokrajini, ki jo je opustošilo četrtstoletno narodnostno preganjanje. Stiki so se ohranjali tudi po njihovi večinski selitvi preko oceana in v drugačnih oblikah živijo še danes.

Konferenca je obsegala uvodno predavanje o vsebinah slovenske zgodovine migracij, ki ga je imela avstralska zgodovinarka primorskih korenin Glenda Sluga, ki predava na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah, in osem referatov zgodovinarjev in raziskovalcev, ki so obravnavali tako poglede in dejanja slovenskih ljudi, ki so ob koncu vojne živeli po svetu, kot tistih, ki so bili takrat primorani oditi v svet.

V prvem delu zasedanja je Renato Podbersič predstavil pisanje časopisa Amerikanski Slovenec v tistem času, Matjaž Klemenčič in Matevž Hrženjak sta spregovorila o odnosu Slovencev v ZDA do partizanskega gibanja, Andrej Fink je orisal poglede različnih slovenskih emigrantskih valov v Argentini, Nik Trontelj pa prepletanje različnih skupin Slovencev v Egiptu, od aleksandrink do primorskih vojakov.

V drugem panelu je Helena Janežič predstavila družino Heller kot primer tega, kako je druga svetovna vojna postavila na glavo življenje naših ljudi. Ivo Jevnikar je predstavil prizadevanja skupine fantov in mladih mož, ki so v Nemčiji po treh letih življenja v taboriščih za nekdanje slovenske četnike in primorske domobrance ustanovili organizacijo Slovenska pravda, preden so se razpršili po svetu. Še naprej so bili povezani s svojim glasilom Slovenska pravda, na usmeritev rojakov pa so do leta 1980 skušali vplivati s politično neodvisnim listom Klic Triglava. O različnih pogledih politikov Mihe Kreka in Cirila Žebota na slovensko prihodnost je spregovorila Tamara Griesser Pečar, David Hazemali pa je predstavil Žebotova uspešna prizadevanja za ureditev kapele brezjanske Marije Pomagaj v osrednjem ameriškem katoliškem svetišču v Washigtonu.