V Križu literarno-glasbeni večer ob 100. obletnici smrti Srečka Kosovela
Ob stoletnici smrti slovenskega pesnika Srečka Kosovela je nastal literarno-glasbeni večer z naslovom Srečko in jaz. Na pobudo duhovnika in predsednika Krščanske kulturne zveze v Celovcu Janka Krištofa je zaživel večer, ki ni izrazil le osebnega procesa interpretov pri poglabljanju v Kosovelov pesniški svet, temveč tudi izjemno aktualnost njegove poezije, ki je bila postavljena v dialog z glasbo njegovega časa in duhovnega prostora. Kulturni dogodek je v sklopu Koroških kulturnih dnevov na Primorskem potekal v Slomškovem domu v Križu pri Trstu v ponedeljek, 19. oktobra, v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo Celovec, Slovensko prosveto v Trstu, Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici, Slovenskim kulturnim središčem Planika v Ukvah, Združenjem don Mario Černet v Ovčji vasi in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta.
Uvodni pozdrav so na dobro obiskanem literarno-glasbenem večeru podali predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič, Boris Bogatec v imenu Župnije sv. Križa in predsednik Zahodnokraškega rajonskega sveta Pavel Vidoni.
Večer poezije Srečka Kosovela, ki si ga je zamislil Janko Krištof, šteje že dvajseto ponovitev, je v uvodnih besedah povedala pianistka Ana Tijssen in poudarila, da recital odraža njuno spoznavanje s Kosovelom, hkrati pa spodbuja vsakega poslušalca, da v Kosovelovi poeziji odkrije nekaj svojega. Program recitala, ki ga je režiral Aleksander Tolmaier, za sceno pa poskrbel Hanzi Tomažič, ne gradi zgolj na časovni bližini skladb in poezije, so pojasnili prireditelji, temveč na notranjem loku: od kraške samote in eksistencialne razklanosti do svetlobe, ki vznikne iz bolečine. Izbrane pesmi, ki jih je na večeru zaigrala Ana Tijssen, so razkrile Kosovela kot pesnika ranljive čistosti in neizprosne duhovne drže. Kosovelova beseda ni le literarni izraz, temveč notranji boj, molitev in klic, ki tudi sto let pozneje ostaja pretresljivo sodoben.
Po začetni predstavitvi vsebinske zasnove koncerta sta na oder torej stopila pianistka in recitator Janko Krištof. V prepletu med glasbo in besedo smo poslušalci prisluhnili številnim Kosovelovim poezijam. Krištof, ki se ob svojem pastoralnem delu posveča umetniški interpretaciji poezije zlasti slovenske in svetopisemske tradicije, je občuteno, doživeto in slovesno recitiral pesmi tako v slovenščini kot tudi v italijanščini, nemščini in francoščini. Slišati je bilo Rad bi povedal, Moja pesem, Il mio canto, Kons: mačka, Balada – Prišel je pevec slovenske dežele, Temni bori, Balada – V jesenski tihi čas, Mati čaka, Richepinov motiv, Vse je tiho, Bianca, Starka za vasjo, Trudni od dela, Ne prosi, brat, Ne, jaz nočem umreti, Oh, mais la mort n’existe pas, Beli Krist, Psalm, Vozil sem se, Truden, ubit, Svetilka ob cesti.
