Umetnost in dobrodelnost presegata delitve in vojne
Gorica / Odprtje razstave Umetniki za karitas v galeriji Ars
Prijetno predpraznično umetniško srečanje je bilo v soboto, 2. decembra, v prostorih galerije Ars na Travniku v Gorici odprtje likovne razstave Umetniki za karitas. Kot znano, Škofijska karitas Koper prireja že 29 let poletno likovno kolonijo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, ki je že postal tradicionalni kraj druženja slovenskih in tujih umetnikov, akademskih in amaterskih. Skupaj ustvarjajo slike, ki jih nato na razstavah prodajajo, izkupiček pa namenjajo ljudem v stiski. Letošnje darove bodo namenili pomoči zaradi vojne izseljenim otrokom, ki so v Slovenijo pribežali iz Ukrajine; kot so organizatorji sami povedali, zanje nameravajo v poletnih mesecih organizirati letovanje na morju.
Letošnja poletna likovna kolonija je potekala pod naslovom Mir tej hiši. “Dan za dnem namreč slišimo o novih žariščih vojne, o novih žrtvah, o ne-mirnih dnevih, mesecih, letih ljudi, ki se bojijo za življenje sebe in svojih bližnjih. Preštevamo mrtve in se počasi navajamo na kruto resnico, a res?” Tako je v letošnji katalog zapisala nepogrešljiva duša in voditeljica projekta Umetniki za karitas Jožica Ličen, ki poudarja, da “ni prav, da vojna zaznamuje mlada življenja”. Zato so pri Karitas sklenili, da bodo otrokom in mladim omogočili dneve, kjer bodo lahko spregovorili o svoji domovini, ki hrepeni po miru. Slovenija je Ukrajini že namenila veliko materialne pomoči, zato bo ta pomoč namenjena mladim gostom. “Naš svet, naša domovina, naši domovi bi morali postati hiše miru in blagostanja”, je še zapisala gospa Jožica, ki že 29 let spremlja projekt.
Na koloniji je letos sodelovalo deset umetnikov, to so Bagrat Arazyan iz Armenije, Eduard Belsky iz Ukrajine, Natalia Berezina iz Rusije, Nuša Dupalo-Loss iz Nemčije, Danilo Jereb iz Slovenije, Svitlana Lyashxhuk- Lebiva iz Ukrajine, Milan Razboršek iz Slovenije, Pavle Ščurk iz Slovenije, Meta Šolar iz Slovenije in letošnji Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič. Na razstavah pa so na ogled – in na voljo velikodušnim gledalcem – tudi dela strokovnih sodelavcev in skoraj 40 darovalcev.
Na sobotnem dogodku je predsednik društva Ars Jurij Paljk je v uvodnem pozdravu najprej pozdravil posebnega gosta, goriškega nadškofa Carla Redaellija, ki je obenem predsednik Italijanske Karitas in se je tokrat prvič udeležil dogodka. Vidno zadovljen nadškof je iskreno pohvalil odprtje take razstave, saj se pri tem rokujeta “dve lepi stvari: umetnost in karitas”. Sprejemni centri za ljudi v stiski morajo biti vedno urejeni in lepi, je poudaril, saj “lepota, dobrota in resnica so povezane, nerazdružljive”. Tudi prek lepote moramo ljudem spregovoriti o tem, kako dragoceni so odnosi.
Koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek je povedala, da so z letošnjo, 29. kolonijo želeli prinesti v družine in med ljudi vsaj malo miru. Ustvarjalce je spremljala misel na mir, simbolno so dokazali, da umetnost in dobrodelnost presegata delitve in vojne. o čemer ne nazadnje govori pomenljiva prisotnost tako ruskega kot ukrajinskega umetnika na koloniji. Na Sinjem vrhu je letos nastalo kar 81 likovnih del, nekaj od teh jih je že našlo kupce in že prinaša sporočilo miru, dobre volje in ljubezni v domove.
Likovna kritičarka in strokovna sodelavka Anamarija Stibilj Šajn je nato v nekaj besedah spregovorila o letos sodelujočih umetnikih: nekaj je povedala o njih samih, njihovem slogu in likovni govorici, pa tudi o posameznih razstavljenih delih. Ta so in bodo razstavljena na Sinjem vrhu, v Vipavi, v Galeriji Družina v Ljubljana ob Prešernovem dnevu, v Strunjanu, na Sveti Gori in drugod, kamor bomo pač povabljeni. V Gorici bodo umetnine na ogled do februarja po urniku Katoliške knjigarne. Likovno delo je lahko tudi lepo darilo: v prazničnem času ga privoščimo sami sebi ali ljubljeni osebi, je med drugim dejala Marjana Plesničar.
Ob koncu dogodka, ki so se ga udeležili tudi nekateri umetniki, je nadškof Redaelli še dejal, da nas adventni čas spominja, kako pričakujemo nekaj lepega. Pričakovanje govori o tem, da vedno iščemo nekaj več. To so lepota in dobrota in resnica, ki jih nosimo v srcu. Zato je navzočim zaželel, da bi nam Božič, proti kateremu hodimo, pomagal doumeti globoko v nas prav to, kar je za nas najbolj resnično.
