Ukradeni Božič?

Misel Antona Bedenčiča

Zopet je leto naokoli. Božič in novo leto sta tukaj. Mesta, hiše, vrtovi se kopljejo v lesku utripajočih luči in trgovine vabijo s svojimi bleščečimi izložbami. Nikjer ni videti besede Jezus. Prazniki so, a brez vsebine. Ker so prazniki prazni, jih je treba napolniti z bliščem luči in potrošnimi stvarmi.

25. december postaja zopet poganski praznik, kot je že bil. Vračamo se v čas rimskih Saturnalij. Sam dan 25. december je bil praznik dveh božanstev, nepremagljivega sonca in boga Mitre. Krščanstvo je dalo temu prazniku v četrtem stoletju novo vsebino. Postal je praznik prave Luči, ki sveti skozi temo bivanja. Ta luč je Jezus. Bog med nami. Rojstvo in vstop v človeško družbo sta tako postala praznik Jezusovega rojstva.

Kakor nekoč, tako zdaj. Za Boga, to Novorojeno Dete, v sodobnem svetu potošništva in bruseljske birokracije ni prostora. Enostavno ga ne želimo med nami. Njegova prisotnost bi razkrila vso našo praznino, prevaro in omamo, v katero se zatekamo. Celo nevaren je. Ta Bog, ta učlovečeni Bog, ne more sobivati v družbi, kakršna je. Zanj ni mesta, kot ga ni bilo, ko je prihajal na ta svet. Pa vendar prihaja med nas v najbolj človeški podobi, v otroku. Mnogi ne verujejo in pravijo, da je to pravljica. Pravljica, ki pa se je bojijo in pred njo trpetajo. Zato jo hočejo izbrisati iz javnega življenja. Zakaj? Ker ta Pravljica lomi moč vladarstev, moč človeškega napuha in sovraštva. In praznino je treba napolniti. Zato ni čudno, da se je vanjo naselil božiček- pravljica, ki je podoba miselnosti potrošniškega sveta. Zato je sprejemljiva. Namesto božičnih praznikov bomo v prihodnje pač imeli “božičkovanje”.

Evropski parlament vse do letos ni dovolil v svojih prostorih postavitev jaslic. Letos so jih postavili, a ne kot versko sporočilo kristjanov, temveč kot posebno razstavo. Zato si je prizadevala španska poslanka Isabel Benjumea in predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola. Leta 2007 je papaž Benedikt kritiziral evropski parlament, ker ob 50-letnici ustanovitve niso omenjali ne Boga ne krščanskih korenin Evrope. Na božičnem koncertu v ljubljanski stolnici predsednica slovenskega palamenta ob čestitki ni niti omenila besede Božič. Da je v javnosti Božič vedno bolj brez vsebine, smo k temu pripomogli tudi sami kristjani?

Kdor želi najti učlovečenega Boga med nami, mora izstopiti iz tega začaranega sveta, obljubljene dežele praznine. Osvoboditi se mora umetne svetlobe, ki nam zastira pravo Luč. Umakniti se mora v tišino, v temo noči, pod zvezdnato nebo, v svet preprostih ljudi in svet narave. Odkriti mora pavo luč, ki topi temo bivanja in mu odkriva smisel življenja. V njem se mora ponovno naseliti upanje, ki bo odpihnilo obup teme, ki ostaja kljub zadovoljevanju bioloških potreb po preživetju, v želji po uspehu in moči nad drugim. Bog stopa k nam, mi ga iščemo daleč nad nami.

Božični čas, božična noč sta priložnost, da lahko iz leta v leto očiščujemo svojo podobo o Bogu.

Dva zapisa bomo brali na Božič: zapis evangelista Mateja o skrivnostnem božjem  vstopu v človeško zgodovino na betlehemskih poljanah in zapis Janeza Evangelista v prologu. Janez v enem stavku opiše vstop Boga – v človeško naravo. “In Beseda je meso postala in med nami prebivala.”

Preko tega Deteta prihaja podoba Boga ljubezni, ki ne deli ljudi. Prišel je med nas, da bo človeka in človeštvo osvobodil in odrešil. To ni mogočni Mesija, vladar, ki bi s silo uredil človeško družbo. Prihaja tiho, neopazno sredi noči. Želi spremniti človeško srce, še več, dati želi novo srce. Ljudje s srcem božje ljubezni v sebi bodo graditellji  novega sveta, božjega kraljestva, kraljestva miru, pravičnosti, ki raste iz ljubezni. Razsvetljena z novo lučjo Boga ljubezni bodo izginila dela teme, kot jih našteva sv. Pavel: “Nečistost, krivičnost, zlobnost, lakomnost, hudobija, nevoščljivost, prepirljivost, zvijačnost, zlobnost, pijančevanje, ljubosumje, odpad od Boga.” “Odvrzimo dela teme in si nadenimo orožje luči,” nas še spodbuja apostol Pavel.

Ko se bomo otresli malikov, idolov, bogov po naših željah, šele takrat bomo lahko odkrili resnično podobo Boga Očeta v Učlovečenem Bogu, novorojenem Detetu in spoznali, da sta ljubezen in dobrota močnejša od smrti. Otresti se moramo podobe boga religij, boga gospodarja, vladarja, sodnika.

Če želimo drugačen svet, svet pravičnosti, dobrote in ljubezni, potem odprimo vrata in sprejmimo Njega v naša srca, naše domove in našo zamejsko skupnost. Veselje in radost se bosta vrnila in polnost življenja bo rodila svoje sadove.

Res je. Ukradli so nam lupino, zunanjost praznika. Ne morejo pa nam ukrasti vsebino praznika. Večno resnico – Bog je med nami. In njegova ljubezen, dobrota in lepota odsevajo na obrazu Novorojenega Deteta.

“Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.”

Preberi tudi

Zbogom, papež Benedikt XVI.!

Kristjani in družba

Naše poslanstvo je treba opravljati s srcem

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme