Učitelj že davno ni več posredovalec znanja, ampak je urejevalec znanja
“Dve sta glavni nalogi učitelja ali profesorja: se pravi, da za svoje področje navduši učenca do take mere, da bo posledično v sebi znal najti motivacijo, in da učencem in dijakom pomaga naučiti se učenja”. S temi besedami nas je nagovorila visoka svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik, ko smo čakali na slovesen začetek letošnjega jubilejnega, 50. seminarja za slovenske šole, ki je bil v Kulturnem domu v sredo, 2. septembra. Visoka svetovalka je obenem spomnila, da letos obhajamo 70-letnico obnove slovenske šole v Italiji: na tej močni simbolni podlagi je tako stekel tokratni seminar, ki ga na podlagi mednaronih dogovorov prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Uradom za slovenske šole pri Deželnem uradu za slovenske šole v sklopu Deželnega šolskega urada za FJK.
Duhovnikova je spregovorila po uvodnem seminarju, na katerem je dr. Slavko Gaber, nekdanji slovenski minister za izobraževanje, govoril o kakovosti v šoli.
Predavanje dr. Gabra je bilo namreč v skladu s temeljnim izhodiščem nedavne italijanske reforme šolstva: ta si je po mnenju Duhovnikove “optimistično v prilastek dala naziv, da bo to dobra šola”.
Nedvomno reforma Renzijeve vlade uvaja korenite spremembe na področju italijanskega šolstva; te bodo tako ali drugače doletele tudi sistem slovenskega šolstva v Furlaniji Julijski krajini. O potezi ministrice Giannini je v svojem pozdravnem nagovoru spregovoril predstojnik Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Igor Giacomini. Dejal je, da mora zakon, ki splošno temelji na izrednem zaposlitvenem načrtu, postati izziv za vse pristojne dejavnike našega prostora, od Urada samega do učnega osebja. Specifične potrebe slovenske šole bo obravnaval izvajalni odlok ministrstva, “ki pa noče imeti odrešilnega predznaka za našo manjšinsko šolsko stvarnost”, je dodal. Zakon sili učno osebje v sprejetje novih oprijemov, ki bodo morali drugače obravnavati ‘digitalno formacijo’ mladih. “Zato, da bomo tem spremembam kos in da se bomo novim določilom lahko prilagajali, bomo morali postati ustvarjalni, inovativni, skratka bolj pogumni od tega, kar smo bili doslej. Šolska reforma je torej izziv, ne problem”, je prepričan Giacomini, ki trdno verjame tudi v mobilnost učnega osebja med Slovenijo in našim zamejskim okoljem kot izraz potrebe po vse večjem usvajanju prepotrebnih, sodobnih didaktičnih kompetenc. Vodilni funkcionar DŠU za FJK Pietro Biasiol pa je poudaril nekatere temeljne predpostavke, ki jih mora odlok zakona upoštevati v zvezi s potrebami slovenske šole v Italiji: se pravi izobraževanje in zaposlovanje šolnikov, pravico do ustreznega predstavništva in zaposlovanje ravnateljev. Tudi ocenjevalni postopki za šolske voditelje, šolnike in učence bodo morali pristojni sestaviti, upoštevajoč našo specifiko. Pred mikrofon sta stopila še direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovne šole pri slovenskem pristojnem ministrstvu Gregor Mohorčič in direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, ki sta poudarila pomen naveze med slovenskim šolskim sistemom in zamejskim; sijajen odraz tega sodelovanja je ravno seminar.
In ravno o teži, ki ga vsakoletni seminar ima pri izobraževanju našega učnega kadra, nam je spregovorila Duhovnikova: “Misel posvečam vsem, ki so poučevali v slovenski šoli v Italiji v tem polstoletnem obdobju. V tem vidiku obravnavam seminar kot desetletno obdobje izmenjave izkušenj in dobrih šolskih praks, kjer se ni le prenašalo znanje iz Slovenije v Italijo, a je bila to priložnost bogatenja drug drugega”. Višja svetovalka je obenem prepričana, da je mikavnost seminarja v tem, da izpostavlja predvsem pripadnost pedagoškemu poklicu in skrb za ohranjanje slovenstva, “ne glede na to, kakšne otroke imamo v razredu, ali jim je slovenščina prvi, drugi ali pa morda že tuj jezik”. Na tem našem zahodnem robu slovenstva se moramo po njenem mnenju boriti in se obenem zavzemati za nekaj, kar je v slovenskem prostoru zanemarjeno oziroma samo po sebi umevno. Razlike na področju posameznih didaktičnih pristopov med Slovenijo in Italijo pa še kako obstajajo. “Šola v matični domovini je manj konservativna in uporablja bolj sodobne modele učenja in poučevanja, ki slonijo na učencu naravnanem pouku in prepričanju, da je potrebno vzgajati v kompetentno znanje. To pomeni, skratka, posredovanje vzorcev, ki jih bo odraščajoči otrok znal uporabiti tudi v drugačnih, vedno novih okoliščinah”. Kajti: “Učitelj že davno ni več posredovalec znanja (kot nekateri zmotno mislijo), ampak je urejevalec znanja”.
Seminarja, ki se je končal v sredo, 9. septembra, se je udeležilo skupno 450 šolnikov, ki so bili glede na resor poučevanja razmeščeni v različne skupine. Ekipa 13 predavateljev je predavala zlasti o poučevanju naravoslovja in o uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij s konkretnimi primeri učnega gradiva, ki je dostopno na spletnih straneh Sio portala ali na portalu Zavoda za slovensko šolo.
V oktobru bodo izvedene evalvacije, to pomeni, da bodo podatke letošnjega seminarja analizirali in iz njih izluščili sintezo, ki bo obenem postala izhodišče za načrtovanje prihodnjega 51. seminarja. Pred tem pa bo decembra slovesno proslavljanje jubilejne 70-letnice obnovitve slovenskega šolstva v Italiji: priprave že potekajo.
Prisrčen glasbeni pozdrav letošnjemu seminarju sta oblikovala učenca Glasbene matice, duo klavir in violina, Max in Vanja Zuliani.
IG
