“Tutti insieme! Ducj insieme! Vsi skupaj! Wir alle gemeinsam”
Videmska nadškofija je sprejela novega pastirja
V videmski stolni cerkvi je 5. maja 2024 okrog dva tisoč vernikov praznično sprejelo novega nadškofa.
Msgr. Riccardo Lamba se je rodil novembra 1956 v Caracasu v Venezueli v italijanski družini, po rodu iz Kampanije. Leta 1968 se je preselil v Rim, kjer je diplomiral iz medicine leta 1982, leto kasneje pa je stopil v semenišče. V mašnika je bil posvečen leta 1989, nato je bil župnik v več škofijah, od maja 2022 rimski pomožni škof, 23. februarja letos pa je bil imenovan za videmskega nadškofa in metropolita.
Prvi stik z videmskimi verniki je imel prvo nedeljo v maju na Trgu svobode, kjer ga je pričakalo na stotine mladih, ki so ga v sprevodu pospremili do cerkve. Potem ko se je ustavil med njimi in se z njimi rokoval, je v prisotnosti častne straže brigade Julia stopil do cerkve, kjer so ga sprejeli – v prisotnosti beneškega patriarha msgr. Francesca Moraglie, ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, koprskega škofa msgr. Jurija Bizjaka in vsaj deset drugih škofov – dosedanji nadškof in apostolski administrator, msgr. Andrea Bruno Mazzocato, župan Alberto Felice De Toni in dolg aplavz. Pred obredom, med katerim je bilo slišati furlansko, italijansko, nemško, slovensko in latinsko petje, je škofijski kancler prebral apostolsko pismo papeža Frančiška o imenovanju novega nadškofa, v katerem so med drugim omenjene njegove “duhovne in človeške kreposti”, nakar je msgr. Mazzocato, ki je furlansko škofijo vodil skoraj 15 let, predal pastirsko palico svojemu nasledniku, ki je tako tudi uradno prevzel vodstvo nadškofije. Msgr. Lamba je uvedel 23-minutno homilijo s furlanskim pozdravom “mandi!”, saj, je rekel, si želi se naučiti furlanščine, in z globoko hvaležnostjo vsem navzočim. Priznal je, da na tej zemlji “diha srednjeevropski zrak”. Spregovoril je o sebi, o tem, kdo je ta duhovnik, ki prihaja v Videm. Pri tem je poudaril, kako ga je Gospod doslej vodil v življenjskih odločitvah in izbirah. Pomenljiv je bil zaključek njegove pridige, pravi ‘manifest’, ko je dejal, da bo užival isto veselje, o katerem govori Jezus v evangeliju, če bomo ostali v Njegovi ljubezni “… tutti insieme! Ducj insieme! Vsi skupaj! Wir alle gemeinsam”. Besede v štirih jezikih videmske nadškofije so pokazale na njegovo veliko željo po edinosti. Patriarh Moraglia je ob koncu slavja potrdil, da to je trenutek milosti ne le za videmsko Cerkev, temveč za celotno Cerkev italijanskega severovzhoda.
Že na Trgu svobode je msgr. Lamba obljubil mladim, da jih bo rad obiskoval. Že dan po umestitvi je namreč iz semenišča v Castelleriu, kjer se je namestil prve dni svojega prihoda, in šel na ordinariat. S svojim nenapovedanim obiskom je presenetil tudi skupino otrok, ki so bili na duhovni obnovi v Pagnaccu. V četrtek, 9. maja, je šel v Tolmeč, kjer je želel obiskati zapornike furlanske jetnišnice, kraja nasilja, trpljenja in solidarnosti. Navzoče je nagovoril in jih spomnil, da je v srcu vsakega človeka majhen kalček dobrote, ki iz različnih razlogov usahne ali sploh ne zacveti. “Poklicani ste, da te kalčke dobrote varujete in jih spodbujate, da ne obupate.” Nadškof, ki o sebi pravi, da se rad srečuje z ljudmi, je zapornikom dejal, da se pravo dostojanstvo pokaže, ko zmoreš vstati in priznati, da si zgrešil, ko prosiš za razumevanje in odpuščanje. “Iz trpljenja se lahko rodi novo življenje.” Nadškof, v čigar škofovskem grbu je stavek iz Janezovega evangelija (3,30) “On mora rasti, jaz pa se manjšati”, je še dejal: “Verjamem, da je v vsakem človeku skrit biser, ki se lahko pojavi, le če si ga želimo in ga iščemo.”
