Tudi SSk v senatu o ponovni uvedbi pokrajin, Damijan Terpin na parlamentarni avdiciji

Na parlamentarni avdiciji v zvezi z zakonom, ki v statut Furlanije – Julijske krajine ponovno uvaja pokrajine, je v torek, 29. aprila, v senatu nastopil tudi predsednik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin. Člane pristojne komisije za ustavna vprašanja je opozoril na pomen, ki ga ima za slovensko narodno skupnost ponovna uvedba pokrajin z lastno pristojnostjo in neposredno izvoljenimi organi, kot je predvideno v predlogu zakona.

Pri utemeljitvah je pokrajine orisal kot “temeljno orodje za uresničevanje zaščite, ki nam jo na podlogi 6. člena ustave priznavajo državna in deželna zaščitna zakonodaja”. Omenil je tudi 15. člen okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, ki se ji je zavezala tudi Italija. Ta določa, da morajo države ustvariti pogoje za učinkovito sodelovanje pripadnikov narodnih manjšin v javnem in političnem življenju. Kot je pojasnil, je jezikovna manjšina po definiciji številčno manjša skupnost, zato je temeljno orodje za konkretno uresničevanje zakonskih določb, ki določajo njeno zaščito, prav politična in upravna avtonomija. Slednja se uresničuje prek upravno-političnega delovanja teritorialnih organov, na politične izbire katerih lahko manjšina bolj vpliva, bolj kot so manjši po obsegu. Pri tem je opozoril na prisotnost slovenskih predstavnikov v nekdanjih pokrajinskih svetih v Gorici in Trstu, ko je bilo izvoljenih kar ena petina Slovencev.

“Dežela je bila obremenjena s funkcijami, ki naj ne bi bile v njeni pristojnosti in ki jih ne more učinkovito izvajati,” so bile Terpinove besede v Rimu, “župani majhnih občin so se znašli sredi nevihte in se na vrat na nos morali združiti in prevzeti upravljanje storitev, ki so bile prej pristojnost strukturiranega in organiziranega organa.” Terpin je med drugim predočil pristojnosti nekdanjih pokrajin v korist naše manjšine zlasti v zvezi z upravljanjem šolskih stavb. Pokrajine so po njegovem mnenju bile ključni vezni člen, prek katerih so majhne občine lahko med seboj sodelovale in izboljšale svoje storitve.

Kot je v Rimu potrdil predsednik, je “Slovenska skupnost prepričano avtonomistična stranka in zato tudi podpira predlog zakona, da bo Dežela FJK, in ne parlament, odločala o teritorialnem obsegu novih pokrajin, njihovih pristojnostih in načinu volitev njihovih organov”. Zbirna stranka Slovencev v Italiji in njeni predstavniki so prepričani, da bo deželni zakonodajalec prav glede volilnega zakona za pokrajine pozoren na potrebe po zastopanosti same manjšine, zlasti na območjih videmske pokrajine – predvsem v Terski in Nadiških dolinah, v Reziji ter Kanalski dolini –, kjer je slovenska manjšina, tudi zaradi zgodovinsko-političnih razlogov, še posebej ranljiva.

Predsednik Terpin se je zahvalil predsedniku Furlanije – Julijske krajine Fedrigi, deželni vladi in deželnemu svetu FJK za politično-zakonodajno pobudo, ki je trenutno v obravnavi v senatu, in izrazil močno upanje, da bo po poslanski zbornici tudi italijanski senat odobril ta zakonski predlog, ki je “izjemno pomemben ne le za našo manjšino, temveč tudi za celotno deželno skupnost”.

Terpin s Calderolijem in Balbonijem o novem volilnem zakonu

Med avdicijami v senatu je bil prisoten tudi minister za deželne zadeve in avtonomije Roberto Calderoli, s katerim je imel predsednik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin poglobljen razgovor v zvezi s postopkom odobritve ustavne reforme o premieratu, ki vsebuje za našo manjšino izjemno pomemben Durnwalderjev amandma, ki bo zagotovo pozitivno vplival na prizadevanja SSk za olajšano zastopstvo Slovencev v parlamentu. Minister Calderoli je izrazil prepričanje, da bo sedaj poslanska zbornica brez sprememb odobrila omenjeni zakonski predlog, in izkazal razpoložljivost za soočanje s slovensko stranko v zvezi s prihodnjo volilno zakonodajo. Predsednik SSk se je nato ustavil v pogovoru tudi s predsednikom komisije za ustavna vprašanja Albertom Balbonijem, ki ima odlične politične odnose z Južnotirolsko ljudsko stranko. Tudi sam je namignil, da bo kmalu potrebno soočenje prav v zvezi s prihodnjim volilnim zakonom, glede katerega mu je Terpin posebej predočil pričakovanja slovenske stranke.