Ko septembra zadiši po Božiču

Teden v matični domovini

Hlad, ki je v zadnjih dneh zavel in dokončno odnesel še zadnje sledove poletja, je očitno vladajoče spomnil na Božič. Ena osrednjih tem zadnjih tednov je namreč vladni predlog, da se uvede obvezno izplačevanje božičnice vsem zaposlenim. Premier Robert Golob je napovedal, da jo bodo uvedli še letos, pri čemer bo razbremenjena vseh davkov in prispevkov. Na kasnejši seji vlade so ministri podprli uvedbo in pripravili predlog, po katerem bi obvezna božičnica bila izplačana v višini polovice minimalne plače, torej 639 evrov neto.

Vladna napoved je močno razburila delodajalce. Pri nas se namreč o takšnih vprašanjih pred uvedbo posvetuje Ekonomsko-socialni svet, v katerem so predstavniki sindikatov in predstavniki delodajalcev. Svet pri predlogih s področja dela in sociale skuša najti kompromise, ki zadovoljijo obe strani. Predstavniki delodajalcev ostro nasprotujejo uvedbi obvezne božičnice, saj, kot pravijo, si je vsa podjetja ne morejo privoščiti. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je tako v primeru uvedbe obvezne božičnice napovedala izstop iz Ekonomsko-socialnega sveta, zagrozila pa je tudi z morebitno državljansko nepokorščino. Premier Golob kljub nasprotovanju vztraja pri uvedbi obvezne božičnice in zatrjuje, da bo izplačana še letos. Ekonomsko-socialni svet se bo o njej pogovarjal prihodnji teden.

Nikakor sicer ne gre spregledati, da vlada uvedbo obvezne božičnice predlaga v času, ko se vedno bolj bližamo parlamentarnim volitvam. Delavce, ki bi se obvezne božičnice najbolj razveselili, sicer razburja pokojninska reforma. Že sprejeta novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek, daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo in spreminja način usklajevanja pokojnin. Skupina sindikatov in civilnodružbenih organizacij pa je minuli teden vložila skoraj 10.000 podpisov pod pobudo za zakonodajni referendum, na katerem bi volilci lahko zavrnili reformo. S tem se je začel postopek, za dokončni razpis referenduma pa bodo morali v Delavski koaliciji zbrati 40.000 podpisov. Pobudniki referenduma so optimistični, da jim bo to uspelo. Minister za delo Luka Mesec je ob tem izrazil upanje, da pokojninska reforma na morebitnem referendumu ne bo zavrnjena, saj da prinaša dobre ukrepe.

Dobili smo tudi nova ustavna sodnika, ki ju je predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar. To sta postala pravnika Nina Betetto in Primož Gorkič, ki bosta po izteku mandatov zamenjala Špelco Mežnar in Marka Šorlija. Ker je za njuno potrditev zadostovala navadna večina in ju je koalicija javno podprla, uspeh kandidature za Nino Betetto in Gorkiča ni bil pod vprašajem.

Slovenski predstavniki so minuli teden v New Yorku na zasedanjih raznih organov Organizacije združenih narodov opozarjali na nevzdržne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. V nagovoru na splošni razpravi Generalne skupščine OZN je predsednica Nataša Pirc Musar poudarila, da je treba storiti pravo stvar in ustaviti genocid v Gazi. “Nismo ustavili holokavsta, nismo ustavili genocida v Ruandi, nismo ustavili genocida v Srebrenici. Ustaviti moramo genocid v Gazi. Ni več izgovorov. Nobenega,” je dejala predsednica. Zunanja ministrica Tanja Fajon je medtem na zasedanju Varnostnega sveta ZN o palestinski enklavi pozvala k prizadevanjem za končanje genocida v Gazi in k takojšnjemu premirju. Gazo je izpostavila kot šolski primer neuspeha mednarodne skupnosti in izpostavila odgovornost varnostnega sveta za ohranjanje miru in varnosti v svetu. “Ne dopustite, da bi našo skupno prihodnost zaznamovala madež genocida v Gazi. Ukrepajte zdaj,” je še dejala ministrica Fajon.

Slovenska vlada je medtem sprejela nov ukrep proti Izraelu. Premierja te države Benjamina Netanjahuja je razglasila za nezaželeno osebo in mu tako prepovedala vstop v Slovenijo. Kot je pojasnila državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič, so ukrep sprejeli, ker proti Netanjahuju tečejo postopki zaradi vojnih hudodelstev in zločinov proti človečnosti. Podoben ukrep so v Ljubljani sprejeli že julija, ko so za nezaželeni osebi razglasili skrajna izraelska ministra Itamarja Benu-Gvira in Bezalela Smotriča.