Trst: nogometaši žalujejo, košarkarji slavijo

V juniju smo bili pod Svetim Justom priča novemu stečaju nogometnega društva Triestina. Tokratni bankrot – prejšnjega je Helebarda doživela pred komaj dobrimi desetimi leti – je javnost v bistvu spremljala ravnodušno, kar je nekoliko presenetilo. Lani poleti je svoj cikel na čelu kluba končal furlanski vinarski podjetnik Stefano Fantinel, ki je bil hkrati predsednik, lastnik in pokrovitelj moštva. Odšel je tudi zaradi številnih kritik, ki so letele na njegovo vodenje, navsezadnje pa je upravljal gospodarno. Ekipa je izgubila prestižno B ligo, ki pomeni tudi veliko denarja od prodaje televizijskih pravic, vendar blagajna je bila urejena, saj družina Fantinel ni razsipavala z evri. Začetek novega konca (ali novi začetek konca) je bil pred dvanajstimi meseci prihod 'mešetarja' iz Emilije, dvomljivega slovesa, Sergia Alettija, ki je v Trstu vzdržal le nekaj mesecev, bežal je z neporavnanimi plačami in računi; nekateri vročekrvni navijači (ali mogoče kdo, ki mu je bil Aletti dolžan kako vsoto denarja) so ga na Opčinah pred nekim lokalom celo fizično napadli.
Sezona Triestine, ki je nastopala v neodmevnem tretjeligaškem prvenstvu z vsega nekaj tisoč gledalci na domačih tekmah na stadionu Nereo Rocco, se je tako kmalu sprevrgla v pravo muko. Postava je zamenjala dva trenerja in na lestvici vztrajno tonila proti dnu, razmere v društvu so padle s profesionalne na amatersko raven, poklicni športniki z bogatimi pogodbami niso prejemali plač, mladi, še ne preverjeni igralci so včasih ostali celo brez večerje. Tekmovalna posledica je bil nov izpad po majskem play-outu. Tedaj pa je poročanje o Triestini postalo zgolj sodna kronika. Stečajni postopek in javna dražba, na kateri pa se na treh sklicanjih ni predstavil nihče. Popolno nezanimanje za (neperspektivno) igračko. Vzdrževati klub v poklicnem nogometu (z bajnimi, še vedno nerealnimi vsotami za današnje krizno obdobje) je sila zahtevna zadeva, prejšnjim upravam pa zamerimo predvsem to, da niso storile nič za mladinski pogon. Mogoče bo novi šok le prinesel v tem smislu preobrat. Te dni namreč zapade rok za vpis v amaterska prvenstva. Če si bo kdo sploh prevzel breme Triestine, bi le-ta mogoče lahko nastopala v D ali elitni ligi. Še pred tremi sezonami je igrala v B ligi proti Juventusu… Danes pa je prvo društvo na Tržaškem postal Kras (D liga), ki med drugim išče nekatere mlajše igralce iz Triestininega tabora. Po stečaju so namreč vsi prosti, lastniki svoje izpisnice.
Nogometni privrženci v Trstu žalujejo, navijači prvega mestnega košarkarskega kluba pa slavijo. Pallacanestro Trieste AcegasAps je namreč komaj napredoval iz moške amaterske B1 v poklicno A2 ligo, torej v drugo državno tekmovanje. V odločilnem finalnem dvoboju play-offa je peterko v dvorani PalaTrieste podpiralo kar šest tisoč ljudi. Tudi košarkarji so v mestu v zalivu doživeli stečaj leta 2004 in nato na novo začeli iz pepela, dejansko z amaterskih prizorišč. Vrnitev na prvoligaško raven je razveseljiva novica, tudi ker je dota doma vzgojenih talentov solidna. Po streznitvi od proslavljanja pa se je začela nova, napornejša tekma: iskanje… dveh potrebnih milijonov za nastopanje v A2 ligi: bo Trst kos izzivu?
HC

Tokrat dve poučni zgodbi iz tržaškega športa, obe vezani na mrzlično iskanje... milijonov.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme