Tradicija obdarovanja je spet povezala otroke in humanitarne organizacije
Tudi letos se je obnovila tradicija prireditve V pričakovanju svetega Miklavža, srečanja, namenjenega najmlajšim, ki ga prirejajo Škofijska Karitas Gorica, Goriška območna Karitas in Humanitarno društvo KID iz Nove Gorice v sodelovanju z Italijanskim Rdečim križem – Odbor Gorica. Na Goriškem je še vedno zelo živa legenda o svetem Miklavžu, ki v noči med 5. in 6. decembrom obišče domove otrok in jih obdari. Ta “dobrodelni svetnik” je bil škof in nekega dne je slišal pripoved, da je na Zahodu veliko mesto, kjer vsi trpijo lakoto, celo najmlajši. Zato je skupaj s prebivalci svojega mesta organiziral odpravo, da bi jim prinesli darove; danes ga še posebej pomnimo po njegovi ljubezni do otrok.
V ponedeljek, 4. decembra (torej malce prej, ker je imel svetnik letos veliko opravkov s pripravami na svojo “delovno” noč!), je sveti Miklavž v čudovitem ambientu Trga Evrope/Trga Transalpina, ki je bil praznično okrašen, prinesel darilca vsem prisotnim otrokom in jih spomnil, kako pomembno je, da si med seboj pomagamo in imamo v srcu tiste, ki so v stiski. To je tradicija, ki je v letu, zaznamovanem z Evropsko prestolnico kulture, še bolj pridobila na pomenu, saj simbolizira povezanost, sodelovanje in predvsem pogled upanja, usmerjen v prihodnost novih rodov.
Med popoldnevom sta sveti Miklavž in njegova pomočnika razdelila kar 300 paketkov, ki so vsebovali šolske potrebščine in pripomočke za barvanje, nekaj bonbonov in čokoladic, plišaste igračke in nekaj malih igrač.
“Letošnja izvedba srečanja V pričakovanju svetega Miklavža je potekala v spomin na diakona Renata Nucero, ki je nedavno umrl in si je iz leta v leto zelo želel ustvariti ta mali praznični trenutek za otroke prav tu, na nekdanji meji,” so povedali sodelavci Škofijske Karitas. “Na koncu želimo izreči največjo in najiskrenejšo zahvalo Majdi Smrekar, ‘duši’ Humanitarnega društva KID, ki bo čez nekaj dni sklenila svoje poslanstvo: brez njene pomoči in sodelovanja v vseh teh letih bi vse to zagotovo imelo povsem drugačen ‘okus’. Hvala iz srca!”
