Tovorno postajališče pri Gorici lahko ima vidno vlogo v logističnem sistemu FJK

Piše: Mch

Predavanje predsednika pristaniškega sistema za vzhodni Jadran Zena D’Agostina

“Pred leti sem razmišljal drugače. Ker smo pa na svetu že vrsto let redno priča globalnim šokom in je marsikaj postalo in tudi bo nepredvidljivo, moramo razmišljati o alternativnih rešitvah. Pri absorbiranju šokov bo ključno vlogo imela javna uprava.” Tako pravi predsednik pristaniškega sistema za vzhodni Jadran, Zeno D’Agostino, ki je bil v torek, 9. februarja, gost srečanja z naslovom Od tržaškega pristanišča: katere razvojne perspektive za Gorico?

Spletni pogovor, ki ga je vodil Roberto Furlanut, so priredili Evropeistična akademija FJK, skupina I visionari: Comunità di Impegno Politico in Krajevna skupnost Stražice. Razpravljavec je v več kot dvournem predavanju predstavil svoj pogled na mnoge sodobne izzive deželnega in svetovnega gospodarstva ter širše družbe.

Uvodoma je ugotavljal, da pri nas v ekonomiji in drugje “ni več sanj.” Na Zahodu, še predvsem v Italiji, “prevladuje kozmični pesimizem,” ki ne pelje nikamor. V nerazvitem delu sveta, v Aziji, so ljudje srečni, sanjajo in hrepenijo po boljših življenjskih razmerah.

Najslabše se v tem pogledu v Italiji piše mladim. Televizija jim stalno pošilja sporočila, da je izrednega pomena, če postanejo nogometaši, kuharji ali kitaristi. Nihče po njegovem ne verjame več v to, da je pomembno študirati, se izpopolnjevati, “kar je ključnega pomena, saj je svet čedalje bolj kompleksen.” Mlade tudi zadnje leto prevevajo depresivna čustva, ker ne poznajo zgodovine nekdanjih kriz in vojn”, torej izkušenj kljubovanja kriznim razmeram prejšnjih rodov.

Za uspeh pri delu je potrebna vizija, “kaj hočemo doseči.” D’Agostino ne verjame Smithovi liberistični “nevidni roki trga,” ki vse ureja, “saj se danes napake, kot je bila privatizacija javnega zdravstva, plačujejo z mrtvimi.”

Večji del svojega predavanja je namenil obravnavi vprašanj logistike. Kompetitivnost pristanišč je odvisna od infrastrukture v zaledju le-teh. Goričanom, ki so potožili, da mesto nazaduje na lestvicah, je svetoval, naj razmišljajo o tem, kako začetne šibkosti spremeniti v razvojne prednosti ozemlja. Kot znano, D’Agostino vodi razvoj tržaškega in tržiškega pristanišča v smer ovrednotenja in okrepitve obstoječe infrastrukture v zaledju: železniških povezav in območij oz. postajališč v Boljuncu, Červinjanu, Gorici in na Fernetičih.

“Ker je Furlanija Julijska krajina majhna in obstaja v njej želja po sodelovanju, mora ta kreniti v smer integriranega logističnega sistema. Brez povezovanja ne bomo nikoli konkurenčni velikim severnoevropskim pristaniščem.” Tudi Gorica s tovornim postajališčem pri Štandrežu naj pridobi pomembno vlogo v sklopu integriranega deželnega logističnega sistema.

V nadaljevanju je gost srečanja opozoril, da se v italijanski politiki govori le o fleksibilnosti, rezih, ne pa o industrijski politiki, ki bi jo vsaka država morala imeti in zasledovati. Prevladujoča majhnost italijanskih podjetij predstavlja problem za razvoj. V tržaškem pristanišču so z rastjo pretovora blaga stopili na pot sklepanja trajnih delovnih razmerij, prihodov tujih investitorjev, od katerih imajo vsi tako ali drugače soudeleženi korist. “Zame je uspeh, če so ljudje stabilno zaposleni, saj lahko gredo na banko najet posojilo za nakup stanovanja.” 

Predavanje, v katerem je poudaril pomen socialne občutljivosti, se je sklenilo z vprašanji poslušalcev. D’Agostino se je med drugim dotaknil opisa podrobnega poteka del v pristaniščih. Deželni integrirani logistični sistem bo v večji meri kot doslej potreboval obstoječa hlajena skladišča za sveže blago, ki iz severne Afrike in z Bližnjega vzhoda potuje v Evropo. Beseda je tekla tudi o svilni poti in spodletelem prihodu Kitajcev v Trst. “Z Nemci je iz objektivnih razlogov lažje sklepati gospodarsko sodelovanje.” Sicer je D’Agostino proti širjenju panike pred Kitajci, saj je pomembno se z njimi pogovarjati kot enakovrednim partnerjem in ohraniti idejne zamisli razvoja pristanišč v svojih rokah. “Postavili smo jim pogoj za obojestransko ureditev logistične platforme za italijansko blago na Kitajskem.” Trst in Tržič se odločata za uporabo infrastrukture v zaledju, vendar rast železniškega prometa bo povečala tudi promet tovornjakov, je objasnil.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme