Toplo vabljeni v Števerjan na “Čaše pod zvezdami”!
Vsaka zvezda na nebesnem oboku ima svoje obličje. Kdor je doslej mislil, da so ta skrivnostna in oddaljena nebesna telesa le svetle pike na nočnem svodu, in bi v prijetni poletni noči rad pogledal zvezdam v obraz, je toplo vabljen v petek, 10. avgusta, od 20.45 dalje na razgledno točko parka baronic Tacco ob gostilni Dvor v Števerjan, kjer bo potekala tretja izvedba večera z naslovom Čaše pod zvezdami. Gre za prireditev, ki je na državni ravni že utečena, v Brdih pa jo v zadnjih letih prireja Vinoteka Števerjanski griči v sodelovanju s krajevno občinsko upravo in državnim združenjem pokuševalcev vina ONAV.
Na res prijetni predstavitvi praznika – pod lipami pred občinsko hišo v Števerjanu – je podžupan in predsednik Vinoteke Robert Prinčič v ponedeljek obrazložil pomen enogastronomske pobude, ki na naravni terasi, od koder se razteza čudovit razgled po vinorodnih gričih in Furlanski nižini, želi ovrednotiti naravno lepoto in vrednost briškega teritorija ter njegove odlične pridelke, zlasti vino članov Vinoteke, ki predstavljajo kar tri četrtine tamkajšnjih vinogradnikov in vinarjev. Vinoteka Števerjanski griči organizira Likof in Čaše pod zvezdami, sodeluje pri organizaciji festivala narodnozabavne glasbe, prisotna pa je tudi na goriški prireditvi Okusi ob meji. Na dan sv. Lovrenca, ko že pogled proti zvezdnatemu nebu navdihuje romantično razpoloženje, želi ob pokušnji vin in okusnih prigrizkih ponuditi še nekaj več: letos bo to posebni gost, astrofizik Steno Ferluga, dolgoletni profesor na tržaški in – zadnjih nekaj let tudi na – videmski univerzi. V 30 letih javnega delovanja je imel preko tisoč predavanj, več desetletij je bil gost poljudno znanstvenih televizijskih oddaj, med drugim je pred nekaj meseci izdal knjigo z znano astrofizičarko Margherito Hack. Zaradi te bogate izkušnje je prof. Ferluga izredno uglajen in prijeten sogovornik, ki se je ob predstavitvi petkovega večera rad ustavil s časnikarji in člani pripravljalnega odbora Čaš pod zvezdami. In razvil se je izredno zanimiv pogovor.
“Zame je nebo ne le služba, temveč prava ljubezen in poezija”, je dejal. Noč padajočih zvezd je ena izmed posebnih naravnih lepot, ki sili k razmišljanju o našem planetu in sploh o vesolju. Ferlugov petkov poseg bo imel naslov Obraz zvezd. “Nerad se ponavljam, vedno skušam pripovedovati o nečem novem”. Tokrat bo gotovo spregovoril – s poglobljenimi in ažuriranimi podatki – o sondi, ki je pred nekaj dnevi pristala na Marsu in že poslala prve posnetke z rdečega planeta. V zadnjih časih se znanstvenik veliko posveča prav raziskovanju zvezd in njihovemu videzu. “Zvezde se na nebu zdijo neznatne pičice, so pa kot naše sonce, ki ga imamo vsak dan pred očmi. S posebnimi instrumenti je mogoče videti obliko zvezd in detajle njihove površine. Iz te raziskave so izšla izredna dognanja”. Tako obdelanih in poznanih zvezd je sicer malo, so pa izjemno zanimive. “Obstajajo zvezde jajčaste oblike, take, ki jim rotacijska sila spreminja obliko”. S pomočjo diaprojektorja bo prof. Ferluga pokazal v istem merilu obraze različnih poznanih zvezd, povečanih milijonkrat. To bo prava posebnost večera. Govor bo tudi na splošno o vesolju; šlo bo za pravo popotovanje od Zemlje prek meteor in t.i. padajočih zvezd pa vse do galaksij in zadnjih meja vesolja, do katerih pač segajo teleskopi. “Vse to bomo storili na lahkoten način, saj ne gre za intelektualno predavanje, temveč za prijetno družabnost”, na katerem bodo udeleženci lahko postavljali tudi vprašanja.
Noč, ko je največ t.i. padajočih zvezd, že nekaj časa ni več 10. avgust, kot veleva tradicija, temveč 12. t.m. Same padajoče zvezde pa so “prašni delci komet, zrnca peska, ki se 50 km nad površjem zemlje, ob stiku z atmosfero, zableščijo in se zdijo velike kot zvezde, oddaljene tudi 50 svetlobnih let”. Zaradi trenja v ozračju se segrejejo do pet tisoč stopinj Celzija, zato oddajajo podobno svetlobo kot zvezde. “Naše sonce je majhna in umirjena zvezda; obstajajo dosti bolj nemirna nebesna telesa”. Kot druge zvezde, se tudi sonce spreminja. “Vsi mislijo, da je človek edini odgovoren za spremembe v podnebju; malokdo pa ve, da na podnebje v znatno večji meri vpliva sonce s svojimi spremembami, ki se dogajajo vsakih enajst let. Sonce ni vedno enako; trenutno je v fazi, ko se spreminja”; in z njim tudi povprečna temperatura na Zemlji.
Prof. Ferluga je bil tudi 25 let predsednik znanega Italijanskega odbora za nadzor nad trditvami o paranormalnih pojavih CICAP. “Bili smo nekaki hudičevi odvetniki, ki smo vedno iskali dokaze, ko je kdo govoril o marsovcih, o branju misli, o prerokovanju prihodnosti itd. Nihče ni nikdar utegnil dokazati ničesar podobnega. Nismo bili a priori proti zmogljivostim uma in intuicije, predstavljali smo le znanstvene zahteve po natančnih dokazih, ko gre za pojave, ki bi obrnili na glavo temelje znanosti… Gre za sleparije, prevare in zavajanje! Paranormalno ne obstaja. Po vsem svetu obstajajo skladi, ki obljubljajo tudi milijon dolarjev nagrade tistemu, ki lahko dokaže paranormalen pojav. Nagrade seveda niso podelili še nikomur…” Po 25 letih “sem se prepričal, da teh pojavov ni; in že zaradi tega bi ne bil več dober predsednik CICAP-a”.
O horoskopu: “Astrološka študija o posameznem znaku ne pove nič. Potrebno je študirati tudi osebnost in uro rojstva, pač glede na ascendent v tistem času. Te stvari obvladam, dobro poznam 'nasprotnikovo' bojno polje… Vem, kako to delajo. Obstajajo pravila, ki pa niso enaka za vse, ker obstajajo tudi različne šole in struje. Obstajajo določeni kodeksi za interpretacijo. Astrolog doda še svoj ustvarjalni navdih, ki naj bi bil nekakšna paranormalna občutljivost. Astronomski temelji so objektivni; interpretativna faza je vezana na astrološke šole; vedeževalska faza pa je vezana na paranormalno plat astrologa. Astrologija nima znanstvenih temeljev, saj je geocentrična, medtem ko ima naš sončni sistem v središču sonce in ne zemljo. Astrologija je torej vezana na ptolomejski sistem (zemlja je središče vesolja; op.p.)! Je edina, ki še vztraja na trditvah iz časa pred Galileom Galileiem, torej se je ustavila pri Aristotelu!”
Marsikaj zanimivega je prof. Ferluga povedal o kolegici Margheriti Hack, ki je po njegovem mnenju zelo prijetna oseba, kot znanstvenica ne posebno izvirna, ki si je sicer – s pomočjo moža – “zgradila” močno in prepoznavno javno podobo. Gre za pošteno osebo, o kateri pa le malokdo ve, da je doslej naredila ogromno dobrega za najrazličnejše potrebne ljudi. “Ni pomagala s sto evri, ampak tudi z več sto tisoč evri”. In to za preproste ljudi, za bolne, priseljence itd. Kaj pa prof. Ferluga meni o astrofiziku Antoniu Zichichiju? “Zichichija sem spoznal osebno, name je naredil odličen vtis. Prej sem imel izkrivljeno podobo o njem, saj sem mislil, da se rad nastavlja, da je malce napihnjen, pač tak, kot so ga opisovali mediji. Ko sem ga spoznal, sem razumel, da je človek zelo velike kulture. Govoril je zelo globoko, brez napak, sposoben velikih sintez. Ima veliko karizmo in je izjemno inteligenten. Popolnoma sem spremenil mnenje o njem. Za norca so ga imeli, ker se javno opredeljuje za katoličana. Morda se je preveč izpostavil in se je zdel fundamentalist, licemerski pobožnjakar. To pa ni. V medosebnih pogovorih je izjemno prijeten, v javnem nastopu pa si je izbral neudobno intelektualno stališče. Šel je proti toku. Osebno sem ateist, toda zavedam se, da je on šel proti toku, proti medijem in kolegom. Biti znanstvenik in obenem veren človek ni lahko, je pa mogoče. Margherita Hack je osvojila militantno ateistično stališče; zdi se nekonformistična, a to ni. Jaz nisem veren, sem umirjeno ateist, a ne militantno. Krščanstvo je ‘neizogibno’, je del naše kulture. Imam simpatijo in tudi veliko spoštovanje do nekaterih duhovnikov, ki npr. veliko delajo na socialnem področju; razumem filozofske težave na področju vere. Trditev, da vera ni kompatibilna z znanostjo, ni resnična! Je le razširjeno mnenje. Ni res, da so vsi znanstveniki – in še zlasti fiziki – neverni. Če govoriš z vernimi znanstveniki, razumeš, da je to možno. Imam tudi take kolege in vidim, da je mogoče, pa čeprav res ni zelo lahko”.
DD
Preberi tudi
