“To je toliko, kot je stara Amerika!”

Dobrih dvanajst let je, odkar je Zorko Bajc, 42-letni umetniški fotograf, filmofil, strokovnjak za sakralno umetnost, nadzornik cerkvenih gradbenih del, izvedenec za javna naročila in piranski župnik prišel v to “fotogenično” in zgodovine polno mesto. Naredil je zelo veliko, zloščil dragulje župnijskega muzeja, postavil Pastoralno kulturni center Georgios, z življenjem in duhovnostjo oživil mesto. Povabili smo ga na prijeten klepet pred slavnim praznovanjem 500. obletnice Marijinega prikazovanja v Strunjanu od 12. do 15. avgusta.

Kakšna zgodba stoji za PKC Georgios? Koliko je stara ta institucija in od kod zamisel zanjo?
Pastoralno kulturni center Georgios deluje v sklopu župnije Piran. Ob mojem prihodu leta 2000 so bili prostori tik pred zrušenjem, ob njih pa ravnica za vrt. Od samega začetka sem koval zamisel za oživitev tega bogastva, edini investitor, piranska župnija, pa je zbrala sredstva leta 2008. V enem letu je PKC že deloval in zdaj že četrto sezono imamo v gosteh pastoralno dejavnost, župnijska srečanja, pred dvema letoma župnijski misijon, ob tem pa še kulturne dogodke, nekaj v lastni organizaciji, nekaj pa v najemu. Ponudba gre od filmov do koncertov resne, zabavne glasbe, klasike, jazza, veliko je gledališkega dogajanja, seminarjev, predavanj, sprejemov. Poleti na zunanjem odru, pozimi pa v sodobno opremljeni dvorani, ki premore 100 sedežev.
Kaj bi župnija brez vas…
Na srečo nam je uspelo mojo željo in zamisel uresničiti. V dobrem letu smo vse obnovili, brez pomoči občine, države ali koprske škofije, na ta način dali piranski župniji lepe prostore, mestu pa veliko obogatitev. Lokacija je izjemna, čisto ob klifu s čudovito veduto na cerkev sv. Jurija, v strogem centru in hkrati izven mestnega živžava, prava oaza za obiskovalce. Vsako sredo ob nizu poletnih filmskih predvajanj “Kino pod zvezdami” poslušam besede očaranih gostov.
Kaj pa se skriva za imenom Georgios?
Zanj sem se odločil, ker je to grški izraz za sv. Jurija, ki je zavetnik cerkve in mesta že 700 let. Izbral sem grško inačico iz časa, ko je on živel, ne pa latinskega Georgius. Hkrati pa je simbolični pomen: v grščini Georgios označuje kmetovalca, poljedelca, obdelovalca zemlje. Glede na to, da je bil tu prej župnijski vrt, sem si rekel: prej so tu predelovali zemljo, zdaj pa vrtnarimo na duhovno-kulturnem področju.
Kdo so vaši obiskovalci?
Domačini in ljudje z vsega sveta. Lokacija je očarljiva, programa pa dovolj. Župnijska spletna stran je najboljši način, da izvemo vse o dogodkih, zgodovini, dejavnostih naše skupnosti.
Še turistični nasvet. Ker je piranska kulturna in sakralna dediščina izredno bogata, česa ne smemo zamuditi?
Piran premore deset cerkva, kar je za majhno katoliško skupnost veliko bogastvo, zame pa večkrat breme (smeh). Obiskovalec naj se napoti do baročnega kompleksa stolne cerkve sv. Jurija, ki bdi na prelepem griču nad morjem od 12. stoletja dalje. Ob njej je 47 metrov visok zvonik, ki hrani “predkolumbovska zvonova” iz leta 1477, tam je tudi Župnijski muzej. Na tem mestu se sprehodimo skozi 2000-letno zgodovino, saj so arheološka izkopavanja odkrila temelje rimskega templja, ki ga lahko v sklopu muzeja vidimo v arheološki jami pod cerkvijo. Muzej sestavlja še Lapidarij, kjer je najstarejša lesena maketa cerkve v Sloveniji, stara več kot 400 let. Poleg tega so še kamen in ornamentika, od rimske, romanske, do gotske in renesančne. V čudoviti zakladnici pa so obnovljeni dragulji cerkvene opreme.
Cerkev v mikrokomori hrani največjega in najbolj znanega piranskega gotskega Križanega iz l. 1370. Do Georgiosa je par korakov.
V mestu so tudi patri minoriti.
Tako je, minoritski samostan s križnim hodnikom ter cerkev sv. Frančiška, v Piranu živijo tudi sestre dominikanke sv. Katerine Sienske.
Za konec še pomemben praznik, ki nas čaka ob Marijinem vnebovzetju.
V župniji Piran se pripravljamo na velik dogodek, 500. obletnico Marijinega prikazovanja v Strunjanu. Prvič po 100 letih bomo originalno Milostno podobo strunjanske Matere Božje, tudi staro 500 let, z barko prenesli z glavnega oltarja v Piran v nedeljo, 12. avgusta. Sprejeli jo bomo na pomolu, sledila bo procesija do stolnice, po maši pa bo zvečer koncert na vrtu vokalne skupine Krila.
Kaj pa od ponedeljka do srede?
V ponedeljek, 13., bo čez dan čas za molitev pred strunjansko Marijo, zvečer pa bodo združeni zbori in orkester prvič izvedli uglasbitev “Ave maris stella” domačega glasbenika Saše Fajona. Vodil bo Patrik Greblo, ne smemo pa pozabiti, da bo na originalno Tartinijevo violino igral solist Zdravko Pleše. Tako bomo združili 320-letnico Tartinijevega rojstva s 500-letnico prikazovanja strunjanske Marije. V torek bo molitev in ob 17. uri slovesno romanje z barkami v Strunjan; vodil ga bo koprski škof dr. Jurij Bizjak ob spremstvu piranskih gasilcev in pihalne godbe iz Marezig. Na barkah bo na voljo 1000 mest, zato predlagam čimprejšnjo prijavo.
Verjamem, da vas bodo obiskali tudi naši verniki.
Tega se nadejamo, saj je to praznik treh narodov in vseh, ki živimo na tem jezičku zemlje. Gre za zgodovinsko obletnico: vedno pravim, da je 500 let toliko, kolikor je stara Amerika…
Jernej Šček

Piranski duhovnik Zorko Bajc o PKC Georgios in prihajajoči 500-letnici prikazanja strunjanske Marije

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme