Teden reševanja iz obrambno-referendumske mineštre
Teden v matični domovini
Za nami je buren teden, ki po pestrosti ni bil nič kaj dopustniški. Slovenska politika se je namreč ves teden skušala izviti iz obrambno-referendumske godlje, ki se je zakuhala še teden pred tem. Ob sprejemanju slovenske obrambne resolucije, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, in potrjevanju Natovih zavez o dvigu teh vložkov na pet odstotkov do leta 2035 je namreč začela rasti nervoza v nekaterih strankah, ki nasprotujejo oboroževanju.
Tako je vladna stranka Levica v parlament vložila predlog, da se o dvigu deleža, ki ga bomo namenili za obrambo, razpiše posvetovalni referendum. Poleg Levice, ki oboroževanju jasno nasprotuje tudi v svojem programu, so predlagani referendum podprli še v drugi vladni stranki SD. A ker imata stranki skupaj le enajst poslancev in se druge stranke pred glasovanjem niso jasno opredelile za referendum, uspeha predlogu niso pričakovali. Opozicija pa se je odločila podkuriti koalicijska nesoglasja in tako na glasovanje 4. julija pripeljala tudi svoje poslance, ki so že bili na dopustu. Referendumski predlog so izglasovali s podporo poslancev SD, Levice, SDS in NSi, proti so bili v Svobodi. Jezni premier Robert Golob je manj kot uro po glasovanju napovedal, da bo njegova stranka predlagala razpis posvetovalnega referenduma o tem, ali naj Slovenija še ostane v zvezi Nato.
V teden, ki se je iztekel, smo tako vstopili z dodobra pretreseno in nejevoljno koalicijsko ekipo in ne povsem jasno usodo obeh referendumov. Čeprav je tistega o obrambnih izdatkih parlament že potrdil, ga lahko zadostno število poslancev tudi prekliče. Medtem so se vrstila opozorila, da je politikantsko igranje z referendumom o članstvu v Natu nevarno in za državo škodljivo ter da bi se nam lahko zgodil scenarij, podoben brexitu. Premier Golob je sklical več sestankov. Najprej se je v sredo sestal z ustavnimi pravniki, ki so opozarjali na nejasnost vprašanja pri Levičinem referendumu. Na vprašanje “Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno?” lahko namreč s “PROTI” odgovorijo tako tisti, ki za obrambo ne bi dali nič, kot tisti, ki bi dali štiri, pet ali deset odstotkov BDP.
V četrtek so pri premierju sedeli predstavniki koalicije, za katero je to najresnejši preizkus v njenem mandatu. Sestanek, na katerem se je iskalo tudi načine za umik obeh referendumov, jasnega napredka ni prinesel. Izjav po sestanku skorajda ni bilo. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je povedal, da strinjanja še ni, da pa Levica ne more pristati na umik referenduma o obrambnih izdatkih. V petek so k premierju prišli predstavniki vseh parlamentarnih strank z izjemo SDS. Po sestanku je Golobova Svoboda v državni zbor vložila predlog, da se Levičin referendum o obrambnih izdatkih zaradi nejasnega vprašanja umakne. Če bi se to zgodilo, bi po premierjevih besedah odpadel tudi referendum o članstvu v Natu. A to še nič ne pomeni, saj so poleg Svobode podporo umiku napovedali le trije poslanci Demokratov. Levica trdi, da bo pri predlogu vztrajala, stališče SDS ni znano, medtem ko bodo v SD in NSi predlog še preučili. Golobov predlog tako nima vnaprej zagotovljene podpore, na končni razplet te obrambno-referendumske mineštre pa bomo morali še počakati.
Minuli teden pa smo dobili tudi dva opomina, kako neomejena je lahko človeška zloba in brutalnost. Tri dni je bila na obisku posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino Francesca Albanese, ki je na javnih tribunah opozarjala tudi na vpletenost svetovnih korporacij pri grozotah, ki jih gledamo v Gazi. “Pri poslovanju in sodelovanju z Izraelom ni nevtralnosti,” je bila jasna.
Obeleževali pa smo tudi 30. obletnico genocida v Srebrenici, kjer so enote Republike Srbske leta 1995 pobile 8372 ljudi in jih 25.000 pregnale. “Resnica ni stvar kompromisa. Genocid ni stvar interpretacije. Mir ni samoumeven,” je na spominski slovesnosti pri ljubljanski džamiji poudarila predsednica Nataša Pirc Musar.
