Taki smo

Taki smo (75)

Taki smo (75)

Piše Katja Ferletič / Zgodba o svetovnem uspehu: Igra prestolov

S filmom Gospodar prstanov (The lord of the rings), povzetim po romanu angleškega pisatelja in jezikoslovca J. R. R. Tolkiena, je fantazijski film, žanr, ki vključuje fantastične teme, kot so čarobnost, nadnaravno, izmišljena bitja in svetove, postal pravi fenomen. Nad to filmsko zvrstjo se je navdušilo veliko število ljudi, še posebno po izjemnem uspehu ameriške televizijske serije z naslovom Igra prestolov (Game of Thrones) , ki sta jo za televizijsko mrežo HBO ustvarila David Benioff in D. B. Weiss. Televizijska nadaljevanka je priredba serije romanov Pesem ledu in ognja pisatelja Georga R. R. Martina, čigar prvo delo je izšlo leta 1996. Zamisel za TV-serijo se je porodila že leta 2006, premiero pa je doživela šele 17. aprila 2011. Tako kot v romanih nastopa tudi v seriji bogato število likov, zgodbe nastajajo in se prepletajo v sedmerih kraljestvih izmišljene celine Westeros, kjer pride do krvavega spopada za oblast med raznimi plemiškimi rodbinami in skupnega boja za preživetje človeštva, med ljudmi in “neživimi”, “mrzlimi” pošastmi s skrajnega ledenega severa. Od vsega začetka je bilo televizijsko občinstvo izredno navdušeno nad serijo, da se je višina sredstev, namenjenih njeni proizvodnji, iz leta v leto višala – od 50-60 milijonov dolarjev, ki jih je HBO namenila za snemanje prve sezone, vse do nad 100 milijonov dolarjev, potrebnih za zaključno, osmo serijo, ob gledanju katere navdušenci Igre prestolov trepetamo in vzdihujemo prav v teh dneh.
Že od vsega začetka se je Igra prestolov izkazala za posebnost: nastopali so znani in mladi, še nepoznani igralci, ki so se vživeli v junake, v zgodbe, ki so imele v prvih epizodah zelo malo skupnega s fantazijskim filmom. Dogajanje se je na začetku razvijalo počasi, a kljub temu je gledalec imel konstanten občutek, da lahko nezgoda in smrt dosežeta kateregakoli junaka. Kmalu so v zgodbi nastopili magični liki, zmaji, vojska mrtvih, ki se je pod vodstvom “Belega hodca”, “Nočnega kralja” – modrooke pošasti, počasi premikala z ledenega severa proti svetu živih. K uspehu serije je nedvomno prispevalo več dejavnikov, med katerimi so izredno kvaliteten scenarij, velika pozornost tudi do najmanj pomembnih detajlov, psihološki, emotivni in fizični razvoj junakov, veliko število napetih trenutkov in eksplicitnih scen seksa in nasilja, ki so večkrat sprožile val kritik med najbolj občutljivimi gledalci. Že od vsega začetka se je med oboževalci Igre prestolov ustvarila prava skupnost, ki se še vedno srečuje “virtualno” na spletnih družbenih omrežjih in “v živo” na najrazličnejših dogodkih na temo.
Marketinški strokovnjaki na HBO so ustvarili pomembne strategije za promocijo filmov. Z izpostavljanjem in ponavljanjem simbolov, grbov, motov in značilnih fraz, ki so različni za vsako plemiško rodbino v zgodbi, so ustvarili pravo blagovno znamko. Izkoristili so navezanost bralcev Martinovih romanov na like in zgodbo ter jih preusmerili na prav tako visoko kvalitetno filmsko pripoved. Izvedenci so spretno izkoristili tudi tradicionalne medije, tiskan papir in spletne strani pomembnih dnevnikov, na katerih že od prve serije objavljajo članke, fotografske galerije in oglase. S primernimi strategijami “social media marketing” so pripomogli k neverjetnemu uspehu Facebook strani, ki je aprila letos štela skoraj 23 milijonov fanov, ter Instagrama in Twitterja z milijoni sledilcev. Na družbenih omrežjih so uspešno ustvarili veliko pričakovanje pred vsako novo serijo in znali so obdržati visoko stopnjo zanimanja tudi med koncem ene in začetkom druge sezone: na spletnih klepetalnicah tisoče ljudi stalno komentira dogajanje v vsaki epizodi, sodeluje pri raznih “hashtag” kampanjah, raziskavah, igrah, “chatbot” in “immersive storytelling” – virtualnih zgodbah, ustvarjenih s tridimenzionalnimi slikami, hologrami in drugimi interaktivnimi sredstvi, v katerih se uporabniki soočajo z umetno inteligenco, ki lahko odgovori na katerokoli vprašanje v zvezi s TV-serijo. Ustvarili so celo umetno, spletno potovanje v kraje, kjer so snemali posamezne prizore (Španija, Hrvaška, Malta, Severna Irska, Islandija), in seveda tudi posebno izkušnjo “Game of Thrones Legacy”, med katero si bodo drugo leto srečneži lahko ogledali studie, kamere, kostume in uporabljeno scenografijo. Že od prve serije so se marketinški izvedenci posluževali tudi tradicionalnih promocijskih tehnik – v raznih epizodah so v majhnih vlogah igrale filmske, televizijske in glasbene zvezde, sodelovali so s pomembnimi podjetji, ki so svoje izdelke “oblekli” v embalažo s fotografijami in simboli iz serije. Veliko denarja so vložili v t. i. kampanje “ambient marketing”, pri katerih so oglaševali na mestnih avtobusih in tramvajih. Za premiero sedme serije je park pred milanskim Gradom Sforzesco popolnoma poledenel, v Londonu so “neživi” hodili po mesnih ulicah, v New Yorku pa je rdečo preprogo Lincoln Centra stražil orjaški zmaj. Nadaljevanka je tudi v Italiji tako uspešna, da jo na plačilnih kanalih Sky lahko gledamo sočasno s predvajanjem v ZDA, ob 3. urah zjutraj, naslednji dan s podnapisi, po enem tednu pa presneto v italijanščino.
Zgodba junakov iz Westerosa se bo po šestem filmu tokratne, osme serije končala. Skupno so posneli 73 epizod, za vsako iz zadnje, najdražje sezone pa potrosili 15 milijonov dolarjev. Stroške so nedvomno pokrili zelo visoki prihodki – baje, da si je sam George R. R. Martin že zaslužil dobrih 65 milijonov dolarjev. Govorimo namreč o najbolj uspešni televizijski produkciji mreže HBO, ki je podrla veliko rekordov, med temi tudi tistega o največjem številu piratskih ogledov in nezakonitih spletnih prenosov – v seriji Igra prestolov nikoli ne moremo napovedati, kaj se bo zgodilo, vedno nas kaj novega preseneti, tudi spletni pirati.

18.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!