Taki smo (72)

Končno so dnevi daljši, toplejši, pomlad je prišla. Prišel je tudi čas, da smo zimski čas zamenjali s poletnim. V noči med soboto, 30., in nedeljo, 31. marca, smo namreč državljani Evropske unije ob 2.00 zjutraj urine kazalce premaknili eno uro naprej: pridobili smo eno uro svetlobe, spali pa smo uro manj. Poletni čas bo v veljavi do 27. oktobra, ko bo sledilo še eno premikanje, a le v tistih članicah, ki se bodo odločile obdržati zimski čas, nato pa bo premikanje ure dvakrat na leto odšlo v zgodovino, saj je Evropski parlament podprl konec premikanja ure v Evropski uniji leta 2021. Za ukinitev je glasovalo 410 poslancev, 192 jih je bilo proti, 51 vzdržanih. Države članice se bodo lahko same odločile za zimski ali poletni čas. Tiste, ki se bodo odločile za poletni čas, bodo uro zadnjič premaknile zadnjo nedeljo v marcu leta 2021, tiste, ki bodo imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo v oktobru leta 2021. Evroposlanci jih pozivajo, naj se pri tem uskladijo, da bi preprečile kaos in motenje na evropskem notranjem trgu. Če bi predvidena uporaba enega ali drugega časa znatno in trajno ovirala delovanje notranjega trga, bodo lahko začetek veljavnosti direktive preložili za največ 12 mesecev. Zahtevo za preklic časovne spremembe so predstavile še posebno države severne Evrope in Baltske države, po njihovem mnenju naj bi glavni namen spreminjanja časa, to je varčevanje z energijo, končno zastarel. V glavnem so se državljani odzvali na javno posvetovanje, anketo, ki so jo delali v Bruslju med 4. julijem in 16. avgustom: odgovorilo je 4,6 milijonov ljudi, 80 % teh hoče odpraviti poletni čas.
Ob uporabi prestavljanja časa med zimskim in poletnim časom se varčuje tudi pri energiji, saj se dnevni delovni čas podjetij in ustanov prilagaja večjemu izkoristku dnevne svetlobe ter posledično manjše porabe tako električne kot toplotne energije. Uvedli so ga med prvo in drugo svetovno vojno: v Italiji je ta ukrep uradno stopil v veljavo leta 1966, prvič pa je bil uveden leta 1916 v Veliki Britaniji, kasneje pa so ga sprejele tudi druge države in se je izkazal za koristnega zlasti v času vojne. V resnici je že Američan Benjamin Franklin leta 1784 prvič predstavil to rešitev, da bi ljudi prisilil vstati iz postelje uro prej in s tem prihraniti pri porabi sveč. Njegovega predloga tedaj niso pozitivno sprejeli, leta 1915 pa je Anglež William Willett objavil svoj načrt za varčevanje energije: čas naj bi prestavljali postopoma, po 20 minut na teden, do popolne ure. Rešitev, ki je imela namen zmanjšati porabo električne energije in premoga med vojno, je bila odobrena leta 1916 v House of Commons angleškega parlamenta: “British Summer Time” je predvideval premikanje urinega kazalca naprej za eno uro v poletnem času. Mnoge države so se nato zgledovale po Združenem kraljestvu Velike Britanije – ukrep, ki je postal obvezen v 28 državah Evropske unije, je stopil v veljavo v skupno 70 državah, institucionaliziran pa je bil leta 1974 kot odziv na naftno krizo.
Danes je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije dokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, ljudje pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje. V skladu s študijami Evropskega parlamenta naj bi v Evropi s premikanjem urinih kazalcev porabili le 0,34 % energije manj. V nordijskih državah so učinki poletnega časa še toliko nižji, ker je poleti obdobje dnevne svetlobe zaradi zemljepisne lege daljše. Tudi na kalifornijski univerzi so ugotovili, da sprememba v poletni čas ni več koristna, saj tudi poleti porabimo veliko električne energije zaradi uporabe klimatskih naprav. Kateri pa so negativni učinki spremembe ure na človeški organizem? Znanstveno je dokazano, da potrebuje naše telo približno en teden, da si opomore od negativnih učinkov, ki jih povzroča sprememba časa. Med temi učinki lahko naštejemo: nespečnost, živčnost, tesnobo, utrujenost, pomanjkanje apetita, manj koncentracije in upočasnjene reflekse. Izmenjava med svetlobo in temo je naš glavni naravni telesni sinhronizator in čas, ob katerem gremo v posteljo ali vstanemo, ni le zadeva naših življenjskih navad, ampak je povezan z ravnovesjem našega telesa – ljudje imamo notranjo biološko uro in premikanje ure ustvarja motnje in stres, zlasti pri otrocih.
V današnjem, z obveznostmi prenatrpanem življenju so dnevi vedno daljši, delamo v umetno osvetljenih prostorih, zvečer zahajamo v javne lokale tudi do poznih ur in naravne, biološke spremembe iz svetlobe v temo ne vplivajo veliko na naš življenjski ritem, saj ne gremo spat, ko se zmrači… Je torej še smiselno se ukvarjati s spreminjanjem časa iz zimskega v poletnega in s tem ustvarjati neravnovesja v našem organizmu in še posebno pri otrocih? Zanimivo, da se s spremembo na poletni čas ne strinjajo niti tatovi in nepridipravi, saj je dokazano, da je poleti 3 % manj tatvin in kriminalnih dejanj, za katere je verjetno bolj primerno slabo osvetljeno okolje.