Taki smo (69)

Včasih, ko smo zvečer segli po daljincu in se utrujeno usedli na kavč, smo upali, da bomo le našli kak zanimiv televizijski program ali film. Večkrat nas je televizijski spored razočaral in večer smo preživeli s preskakovanjem z ene televizijske postaje na drugo. Danes pa imamo storitve “in streaming”, to se pravi množico spletnih portalov, preko katerih si lahko s plačilom mesečne naročnine na naših računalnikih, pametnih telefončkih in tablicah lahko privoščimo najbolj popolno doživetje televizijskih serij, filmov in drugih oddaj kjerkoli in kadarkoli.
Takih portalov je danes veliko: imamo Amazon Prime Video, TIM Vision, Infinity TV by mediaset, Now TV by sky Infinity, v kratkem tudi Disney Play, leto 2019 pa bo na ameriški trg gotovo prineslo veliko novost, novo platformo družbe Apple. Vsebine si bo lahko brezplačno ogledoval vsak lastnik iPhona, iPada in Maca, medtem ko bo za vse ostale smrtnike, ki nimajo nobene elektronske naprave z jabolkom, narisanim na njeni hrbtni strani, na voljo mesečna naročnina. Platforma bo vključevala ne le originalne produkcije Apple, temveč tudi programe in filme drugih pomembnih televizijskih in spletnih mrež – podjetje iz Cupertina namerava vložiti vsaj 1 milijardo dolarjev v izdelavo originalnih produkcij (med drugimi je Apple podpisala pogodbo tudi z znano ameriško televizijsko voditeljico Opro Winfrey). Nova spletna platforma bo dostopna najprej v ZDA, cilj Appla pa je širitev v več kot sto drugih državah. Kljub novostim je danes vsekakor še vedno Netflix najuspešnejša družba na področju spletne distribucije filmov, dokumentarcev in nadaljevank, najverjetneje je s svojo orjaško produkcijo največji SVoD (Subscription video on demand) ponudnik na svetu.
Prva misel o potrebi po nečem novem se je porodila leta 1997 Reedu Hastingsu, sedanjemu izvršnemu direktorju družbe Netflix, ko so mu zaračunali 40 dolarjev globe zato, ker je izposojeno videokaseto filma Apollo 13 vrnil v zamudi. Z Marcom Randolphom sta tako v Kaliforniji, 29. avgusta istega leta, utanovila Netflix (celo leto pred ustanovitvijo Googla). Podjetje je prvotno dajalo v najem DVD-je in videoigrice, od leta 2008 pa je začelo nuditi bogate spletne knjižnice videovsebin in naročnine na neposredno gledanje programov online, ki so kmalu postale njegov glavni vir zaslužka. Leta 2010 je začelo podjetje vlagati veliko denarja v svoje originalne produkcije. Leta 2013 je še posebno podprlo snemanje filmov in televizijskih nadaljevank ter spletno distribucijo in predstavilo svojo prvo originalno serijo – House of Cards, istega leta pa še podpisalo sporazum z Marvel Entertainment. Od takrat se je proizvodnja vsebin neizmerno razvila: od leta 2016 je storitev dostopna v več kot 190 državah, ob koncu istega leta pa je postalo podjetje vodilna sila v sektorju “on demand”. Netflix je aprila 2018 dosegel 125 milijonov uporabnikov po vsem svetu in je danes vreden več kot 20 milijard dolarjev. Povprečni naročnik zamudi na Netflixu približno 90 minut na dan, saj je gotovo eden najbolj popolnih in dostopnih spletnih portalov s tremi različnimi tarifnimi načrti, z avtomatičnim obnavljanjem naročnine in z možnostjo plačila s predplačniško ali kreditno kartico.
Do danes je najbolj gledana nadaljevanka na Netflixu Breaking Bad, Black Mirror: Bandersnatch (december 2018) pa je prva interaktivna produkcija. Gre za interaktivni film, v katerem ima gledalec možnost, da v različnih trenutkih opravi določeno izbiro in tako vpliva na različen razvoj zgodbe. Na razpolago ima deset sekund, če ne opravi nikakršne izbire, se film nadaljuje po že določenem scenariju. Med gledanjem filma se lahko gledalec vrne nazaj in nato izbere drugačno pot, od njegovih izbir je odvisno, koliko traja film: povprečno je dolg 90 minut, z drugačnimi izbirami pa lahko traja od 40 minut do dveh ur in pol. Na voljo je 150 minut različnega snemanega materiala, ki je razčlenjen v 250 segmentov. Možnosti je ogromno! Izkušnja postane povsem osebna s ciljem, da gledalca, ki postane protagonist zgodbe, z vsebino provokativno in kontroverzno zmede.
Pred kratkim je prišlo tudi do polemike, ker je neki ameriški raziskovalec odkril, da je Netflix shranjeval v svojih virtualnih arhivih vse informacije o izbirah gledalcev filma Bandersnatch – podjetje se je branilo, rekoč, da je glavni cilj zbiranja osebnih informacij samo izboljšanje svojih storitev. To je zagotovo operacija, ki odraža evolucijo Netflixa kot enega glavnih protagonistov današnje dobe, letos pa se predstavlja tudi na rdeči preprogi Oskarjev, kjer tekmuje za pridobitev zlatega kipca v različnih kategorijah. Črno-bela drama Roma mehiškega režiserja Alfonsa Cuarona ima skupno deset nominacij, The Ballad of Buster Scruggs bratov Coen tri in kratkometražni dokumentarni film End Game pa eno. Med najpomembnejšimi portali, ki nudijo storitve TV in streaming, samo Amazon ni prejel nobene nominacije, poleg Netflixa je tudi portal Hulu v igri za najboljši kratkometražni dokumentarni film s svojo produkcijo Minding the Gap.
Po nominacijah za Orskarje se je podjetje Netflix vklučilo tudi v organizacijo MPAA (Motion Picture Association of America) , ki ščiti pravice glavnih predstavnikov hollywoodske filmske industrije. Filmski mogotci seveda niso dobro sprejeli novega člana – pomislimo samo na film Roma, ki je izšel na Netflixu 14. decembra, predvajali pa so ga le v nekaterih izbranih kinematografih in to je sprožilo val kritik med ljubitelji filma in lastniki velikih verig kinematografskih dvoran. Še nikoli se ni zgodilo, da bi film, ki je bil tako malo časa na platnu in je večino svojega življenja bil le on-line, zmagal nad vsemi ostalimi in si pridobil toliko nominacij. Svet kinematografije se načeloma boji Netflixa in njegove revolucije. Tudi zaradi tega bo zelo pomembna končna razsodba, do katere bo prišlo 24. februarja na odru Kodak theater v Los Angelesu. Razvidno bo, kaj večina ljudi, ki sestavljajo Hollywood, igralci, režiserji, producenti in ostali, ki spadajo v ameriško filmsko industrijo, misli o prihodnosti filmografije. Upajmo, da si bo največ zlatih kipcev pridobil res najboljši film, v nestrpnem pričakovanju pa upravitelji Netflixa sploh ne počivajo – do zdaj so vložili okoli 20 milijonov dolarjev v promocijo svojih kandidatov.