Taki smo (67)

Leto 2019 se za podjetje Facebook začenja z novimi vprašanji in novimi idejami za prihodnost. Predsednik družbe Mark Zuckerberg načrtuje vrsto predavanj in razprav o najbolj občutljivih vprašanjih v zvezi z družbenimi omrežji, z namenom, da bi v uporabnikih povečal občutek varnosti in zaupanja v splet. Facebook je že dolgo v središču pozornosti zaradi spornih dogodkov v zvezi z uporabo osebnih podatkov svojih naročnikov, ki že kažejo manj navdušenja in izredno več pridržkov v primerjavi s preteklostjo. Zuckerberg na začetku vsakega leta pripravi bilanco o delovanju v preteklih dvanajstih mesecih in določi prednostne cilje za bližnjo prihodnost. Tako je 8. januarja objavil poročilo in opisal dejavnosti družbenega omrežja v zvezi z volilnimi kampanjami in odnosom do zaščite zasebnosti svojih uporabnikov, za leto 2019 pa se sprašuje, kakšno vlogo lahko odigrava Facebook pri krepitvi družbene strukture in kako lahko pripomore k ustvarjanju “pozitivnega” spleta, ki cilja predvsem k združevanju ljudi. Zuckerbergove besede so vzbudile veliko zanimanja, saj je Facebook dejansko del našega vsakdanjega življenja, navadni uporabniki imamo občutek, da nas zelo dobro pozna, vprašati pa se moramo, koliko vemo mi o digitalnih platformah.
Zadnje čase veliko ljudi objavlja na svoji strani Facebook in na Instagramu nove fotografije o sebi zraven starih, izpred desetih let, govorimo namreč o “Ten Years Challenge” oz. o “Izzivu desetih let”. Fotografije objavljajo navadni smrtniki, filmske in televizijske zvezde, slavni nogometaši, politiki, blogerke, pri tem pa se družbena omrežja bogatijo z novimi podatki. Samo na Instagramu je izziv sprožil že več kot dva milijona in pol objav. Na prvi pogled se lahko zdi “izziv desetih let” le nedolžna spletna igra, ki vzbuja nostalgijo in prijetne občutke, ko uporabniki z enim samim pogledom dojamejo, kako so zrasli in se spremenili. Izziv je postal prava spletna moda, ki je že okužila ogromno ljudi, a simpatična novost na Facebooku lahko skriva največje zbiranje osebnih podatkov za izpopolnitev algoritmov oz. tehnologije za prepoznavanje obrazov. Dvom glede nedolžnosti najnovejšega spletnega izziva je sprožila Kate O’Neill, časnikarka revije Wired. O’Neillova se je na Twitterju vprašala, ali se za izzivom skriva načrtno, globalno zbiranje osebnih podatkov za izboljšanje umetne inteligence za prepoznavanje obrazov na podlagi starih fotografij. Facebook seveda zanika katerikoli zli namen izziva, mnogim strokovnjakom gre zaradi polemike le na smeh, nekateri pa, kot časnikarka, so prepričani, da, če na tisoče ljudi objavi dve zelo podobni fotografiji svojega obraza, narejeni v točno določenem časovnem razmiku (npr. deset let), v podobni pozi in z istim izrazom, je to le veliko darilo informatikom, ki delajo na računalniških sistemih za prepoznavanje obrazov. Ti sistemi so seveda najbolj varen način za odklepanje pametnih telefončkov, so tudi uporabni za izboljšanje umetne inteligence na najnovejših fotoaparatih, med drugim pa skušajo strokovnjaki z njimi tudi usposobiti računalnike za natančno prepoznavanje človeških fizičnih lastnosti in postopkov staranja, začenši z obrazi, torej razviti metode “age progression” in “age recognition”. Skratka, dobro je vedeti, da so naši podatki zelo dragoceno sredstvo, s katerim dejansko uporabniki plačujemo spletne storitve, in nujno je, da se zavemo, kako spletna omrežja naše informacije predelujejo innja naših fot uporabljajo, saj obstaja že veliko primerov, ko so bile osebne informacije ukradene in celo prodane drugim podjetjem. Kakorkoli že, v resnici imamo na razpolago le dve rešitvi naših dvomov o pravilnem vedenju na spletu: lahko sprejmemo posledice – resnične ali hipotetične – širjeografij in jih nato zavestno objavljamo ali pa se izognemo njihovemu spletnemu širjenju, vsekakor je gotovo skrajno nespametno objavljati naše podatke, ne da bi prej o tem dobro razmislili. Kakšni smo bili in kakšni smo danes, kako smo se spremenili … Ljudje radi pokukamo v preteklost in opazujemo svoje fizične spremembe, verjetno pa je pri delitvi starih fotografij na spletnih družbenih omrežjih in primerjanju le-teh s sodobnimi prisotna velika stopnja narcisizma milijonov samo-referenčnih uporabnikov, ki iščejo odobravanje, podporo in zadovoljstvo v krogu svojih “spletnih prijateljev”.
Facebook je uvedel sistem prepoznavanja obrazov že leta 2015, Zuckerbergovi tiskovni predstavniki pa so sporočili, da “izziv desetih let” sploh ni iniciativa podjetja, pač pa so ga sprožili sami uporabniki, ki imajo vsekakor možnost izbire, ali aktivirati ali onemogočiti sistem. Danes so družbena omrežja, s Facebookom na čelu, izgubila veliko svoje verodostojnosti in njihovi uporabniki so postali manj zaupni. Čeprav Facebook verjetno nima nič opraviti z nastankom in širjenjem izziva, je nedvomno res, da bi lahko drugi neprimerno izkoristili veliko količino objavljenih fotografij, ki se kopičijo na spletu. Navsezadnje, ne sprenevedajmo se, gotovo je, vsaj na spletnih družbenih omrežjih, že dalj časa konec nedolžnih iger.