Taki smo

Taki smo (61)

Taki smo (61)

Piše Katja Ferletič / Black Friday - nakupovalni praznik, ki vznemirja tudi nas

Petek, 23. novembra, je bil t. i. “Black Friday” oz. črni petek. To je uradno dan po zahvalnem dnevu, t. i. “Thanksgiving Day”, pomembnem prazniku v angleško govorečih deželah, ko se ljudje zahvaljujejo drug drugemu za dejanja ali besede, in je pomemben del predvsem ameriške kulture. Prav tako je tudi Black Friday postal zelo pomemben dan v ZDA, zadnja leta pa tudi pri nas.
S “črnim petkom” se začne obdobje mrzličnega božičnega nakupovanja, med katerim trgovci nudijo blago s popusti in po izredno ugodnih cenah. Za “črni petek” veliko trgovin izjemoma odpre svoja vrata že v zgodnjih jutranjih urah, ko množica ljudi, ki je prespala celo na pločnikih pred izložbami, navali v trgovino v upanju, da si lahko po znižani ceni prilasti zadnji model telefončka, televizijo, plašč ali celo poročno obleko. “Črni petek” je s časom prevzel globlji socialni in gospodarski pomen, postal je ekonomski kazalnik o potrošniških zmogljivostih Američanov, tako da ga tudi finančni analitiki podrobno preučujejo. Po ZDA se je “Black Friday” uveljavil tudi v Evropi in drugod po svetu, obstaja pa veliko teorij o tem, kako je nastala ta tradicija in zakaj se tako imenuje. Zaslugo za prvi “črni petek” naj bi imeli direktorji newyorške veleblagovnice Macy’s, ki so leta 1924, v petek po zahvalnem dnevu, organizirali pisan sprevod, da bi spodbudili ljudi k božičnim nakupom. Od tedaj dalje je vsako leto na črni petek večje število trgovcev uvedlo popuste na svoje blago. Nekateri trdijo, da se je pojem “Black Friday” prvič pojavil v 60. letih v mestu Filadelfia (Pennsylvania, ZDA), a imel je predvsem negativen pomen, saj so ameriški policaji tako preimenovali petek po zahvalnem dnevu, ko je za tekmo footballa med ameriško vojsko in ameriško mornarico – “Army vs Navy” v mesto navalilo izredno število ljudi, kar je povzročilo zastoje na cestah in vsesplošno zmedo. Vsako leto je bil ta petek “črni petek” za policaje, ker so se morali soočati z vznemirjeno množico po cestah in trgovinah. Pojem pa se je kmalu razširil tudi drugod, tako je tudi New York Times leta 1975 označil ta dan kot “najbolj nemiren dan v letu za nakupe in promet”, seveda v negativnem smislu. Da bi trgovci bolje izkoristili ta dan in mu dali vabljivo, pozitivno podobo, so ga celo skušali preimenovati v veliki petek – “Big Friday”, a ker marketinška poteza ni bila učinkovita, so si v 80. letih izmislili novo zgodbo o njegovem nastanku. Trgovci so svojim strankam povedali, da se črni petek imenuje tako iz proračunskih razlogov, saj označuje dan, ko so končno začeli poslovati z dobičkom, ki so ga v svoje računovodske knjige beležili s črno barvo – do tega petka naj bi poslovali z izgubo in račune beležili z rdečo barvo (“red to black concept”). Zgodba je gotovo izmišljena, a dejstvo je, da pogostokrat prodaje v božičnem obdobju veliko pripomorejo k pozitivnemu koncu letnega poslovanja podjetij.
V zadnjih letih se je pojavil še en mit, ki daje posebno grozljivo zasnovo tradiciji “črnega petka” in zatrjuje, da so v 19. stoletju lastniki bombažnih plantaž na jugu ZDA lahko na ta dan kupili sužnje po znižani ceni. V bolj zapletenih različicah zgodbe je poudarjeno, da so se bogati lastniki zemljišč po dnevu zahvale začeli pripravljati na zimo z nakupom nove delovne sile za trdo delo na poljih, pri tem pa so izkoriščali ugodne ponudbe trgovcev črnopoltih sužnjev. Teorij je veliko. Ne smemo pa pozabiti, da za angleško govoreče narode pomeni “črni petek” še veliko drugega: študenti tako imenujejo dan, ko imajo navadno končne izpite, za kristjane je dan Kristusovega križanja, za ekonomiste je zgodovinski dan velikega finančnega šoka oz. grozljivega padca cene zlata, ki ga je ameriška borza doživela v petek, 24. septembra 1869, po katerem je veliko ljudi izgubilo vse svoje posestvo. Za večino ameriškega prebivalstva pa je postal Black Friday zgolj dan za nakupovanje.
Da bi še posebno spodbudili prodajo, so si v zadnjih letih trgovci izmislili celo “črni teden”, z ugodnimi popusti in posebnimi ponudbami, ki stopijo v veljavo že v ponedeljek pred črnim petkom. V Evropi se je ta navada uveljavila še posebno z nastopom interneta in spletnih trgovin, saj je splet popolnoma združil svet, tako da so spletni trgovci leta 2005 uvedli celo “Cyber Monday” oz. ponedeljek, namenjen digitalnemu nakupovanju. “Kibernetski ponedeljek” je prvi ponedeljek po črnem petku in je namenjen predvsem nakupovanju elektronskih in visoko tehnoloških predmetov. Danes se online popusti dejansko začenjajo že v petek in se nadaljujejo čez vikend do ponedeljka in poslužujejo se jih vse velike spletne trgovine, ki nudijo elektroniko, modo ali design.
Pred leti smo po televiziji šokirani gledali, kako v Ameriki skupine odraslih, zrelih ljudi prenočijo na pločnikih pred veleblagovnicami in na črni petek, ob odprtju vrat, ko se komaj zdani, nemudoma in agresivno planejo med trgovinske police in iščejo zaželjeni predmet. Gledali smo dnevnik in se čudili, da se lahko ljudje prerivajo, zmerjajo in pretepajo za telefonček ali obleko po znižani ceni, da lahko popusti spremenijo navadne ljudi v neusmiljene plenilce. Paziti moramo, da ne bomo Američane prav v vsem posnemali in da, s širjenjem globalizacije, ne bomo postali tudi mi ozaveščene žrtve potrošništva, čeprav nas tudi zgodba o Pepelki uči, da nam lahko lep par čevljev popolnoma spremeni življenje, če jih kupimo po znižani ceni, pa je še toliko boljše!

30.11.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!