Taki smo (4)

Kozmetika je danes sektor v stalnem razvoju; na italijanski državni ravni je v letu 2016 ustvaril več kot 10,5 milijarde evrov dobička. Strokovnjaki predvidevajo dodatnih 4,6 % dobička za leto 2017. Iz leta v leto se okusi in navade potrošnikov spreminjajo, a prodaje kozmetičnim salonom, parfumerijam ali končnemu kupcu se stalno večajo. Kupovanje ličil in kozmetičnih sredstev na spletu se je povečalo za 7,8 %: to pomeni ob koncu leta 2017 približno 300 milijonov evrov samo na italijanskem tržišču. Vzporedno narašča zanimanje v trgovinah in na spletnih straneh za naravne proizvode in tiste “cruelty free”, pri proizvodnji katerih ne pride v poštev testiranje na živalih.
Kozmetika je sektor, ki se je začel razvijati v antiki. Že stari Egipčani so gojili kult lepote, ljubili so dišave in ličila. Na oči so si s paličico nanašali“kohl” – prah temne barve, ki so ga pridobivali iz svinca, brona, pepela in zažganih mandljev, in to ne samo iz estetskih razlogov, ampak tudi iz terapevtskega namena, da bi oči branili pred infekcijami. Stari Rimljani so si s kohlom barvali obrvi in trepalnice. Gospe so že v 3. stoletju pr. Kr. zelo skrbele za svoje lase: nosile so čudovite pričeske in uporabljale barvila. Z okro so poudarjale ustnice, z “gipsom” pa belile kožo. Bela koža je bila značilna za bogate družbene sloje tudi v naslednjih stoletjih. V viktorijanski dobi (19. stol.) so dame uporabljale rižev prah na obrazu in dekolteju, a zastrupljale so se tudi z ličili, ki so vsebovali svinec in arzenik.
Na začetku 20. stoletja so postala ličila dostopna vsem ženskam. V ZDA se je ta sektor začel razvijati vzporedno s filmom: v tridesetih letih so vse gospe hotele biti podobne slavnim igralkam, kot sta Greta Garbo in Marlene Dietrich – usta so morala imeti obliko srčka, tanke obrvi pa so uokvirjale obraz. S prvimi velikimi kozmetičnimi hišami se je začela razvijati industrija make up-a. Poleg Elizabeth Arden in Helene Rubinstein je v tistih letih v ZDA zaslovel tudi izkušeni masker Max Factor, ki je skrbel za podobo hollywoodske elite. Prav on je proti koncu 40. let v svojem salonu “Blonde Room” mlado dekle s temnimi lasmi spremenil v slavno plavolaso filmsko ikono z rdečimi ustnicami – Norma Jeane Baker je postala Marilyn Monroe. Njen make up je še danes aktualen in glamurozen. Rdečo šminko “ruby tuesday”, ki jo je Marilyn ljubila, še najbolj uporabljajo profesionalni maskerji in navadni ljubitelji make up-a.
Po drugi svetovni vojni je nastopil čas optimizma in barv. Filmska zvezda, ki so jo v teh letih vse posnemale, je bila Audrey Hepburn, kozmetična hiša Avon, ki še danes obstaja, pa je prvič uspešno uvedla tehniko prodaje od vrat do vrat. Sledila so leta izredno hitrega razvoja na tem področju. V 70. letih so bili v trgovinah prvič na voljo različni spreji za lase in telo, pri ličenju je bil poudarek na očeh, ki so bile odete v zelo barvane senčke.
Sledilo je obdobje velikih finančnih naložb v tehnološki razvoj in izboljšanje kakovosti proizvodov, ki traja še danes. Mazila, kreme, različni pripomočki in stroji za negovanje telesa so nasičili tržišče. Do pred nekaj leti so v laboratorijih kakovost ličil preverjali z uporabo naravne ali umetne svetlobe, danes pa, v času, ko nas bolj zanima, kako izgledamo na slikah, ki jih objavljamo na družbenih omrežjih, kot pa v realnosti, to počnejo z uporabo kamer različnih pametnih telefončkov. Zadnje raziskave na področju kozmetike dokazujejo, da bodo morali v naslednjih desetih letih proizvodi postati še bolj učinkoviti, naravni in primerni za zadovoljevanje potreb posameznika. Industrija make up-a se mora prilagoditi “selfijem”.

 

Piše Katja Ferletič / Kdo je ustvaril Marilyn Monroe?

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme