Taki smo (3)

Do pred nekaj leti je v svetu mode držalo pravilo: suho je lepo. Že v devetdesetih letih, ko se je prvič govorilo o liku “top model”, so imele te čudovite ženske suho postavo, a vsekakor zdrav videz in s športno dejavnostjo izklesano telo. Počasi je modna industrija začela postavljati drugačne, toge standarde lepote in na defilejih so se prikazala prekomerno suha telesa: v pri vrsti je bil Calvin Klein, ki je za oglaševanje svoje kolekcije izbral zelo drobno petnajstletno Kate Moss, in po njem se je zgledovala večina modnih ustvarjalcev, tako da so se večkrat v izredno ozkih oblekah sprehajali pravi okostnjaki.
Končno so mediji začeli na glas govoriti o nevarnosti takih lepotnih standardov, ki so nedosegljiv ideal in so privedli do zgrešenih prehrambenih navad, do bolezni in celo do smrti velikega števila deklet. Stvari so se začele spreminjati: modne revije so se odločile, da ne bodo več objavljale slik prekomerno suhih žensk, in tudi veliko modnih ustvarjalcev je zavestno izbralo, da bodo za reklame in defileje uporabili manekenke z zdravim telesnim videzom. Alexandra Shulman, do pred kratkim urednica revije Vogue UK, je celo napisala pismo znanim modnim hišam, kot so Dolce & Gabbana, Versace, Galliano, Dior in Chanel, v katerem jih je spodbudila, naj zapustijo nevarne standarde, saj so njeni fotografi prisiljeni računalniško popravljati fotografije presuhih teles, ki bi bile drugače neobjavljive. Po njenem mnenju je postala razlika med resnično podobo ženskega telesa in tisto, ki naj bi predstavljala ideal, tako velika, da vzbuja v večini bralk, ki se v takih podobah ne prepoznavajo, občutke frustracije in jih seveda ne spodbuja k nakupu revije.
Angleški dnevnik Times je pismo objavil in tako sprožil debato: večina urednikov revij se je strinjala z gospo Alexandro Shulman in začela izbirati “zdrave obraze in telesa” za svoje naslovnice. Zgodilo se je celo, da je znana ameriška revija Sport Illustrated na naslovnico postavila fotografijo krasne Ashley Graham, ki spada v t. i. kategorijo “plus size” (nosi konfekcijsko številko 50), in s tem dokazala, da je tudi bolj okroglo žensko telo lahko lepo, privlačno in moderno.
Danes opažamo, kako s pomočjo spletnih družbenih omrežij, kot so Instagram, You tube in Facebook, ki so pač del vsakodnevnega življenja navadnega človeka, postajajo ženske, kot je Ashley Graham, vedno bolj poznane in vplivne. Manekenke “plus size” igrajo pomembno vlogo tako na modnih defilejih kot na rdečih preprogah in ne več v ločeni kategoriji, ampak skupaj z ostalimi modnimi in filmskimi zvezdami. Modna industrija jih uporablja za reklamiranje kateregakoli izdelka: od čevljev in kozmetike, do kopalk in športnih oblačil. Govorimo o ženskah z različnimi oblikami telesa in kilogrami, v katerih se lahko vsakdo prepozna.
“Curvy” je prav gotovo “oblika” ženskega telesa, o kateri se zadnje čase največ govori v svetu mode. Modni ustvarjalci, kot sta npr. Riccardo Tisci in Jean Paul Gaultier, izbirajo za svoje defileje in reklame manekenke, ki niso več tako suhe, kot smo jih bili vajeni videti; Gaultier je večkrat povabil na svoje predstavitve celo Beth Ditto, pevko skupine Gossip, ki je prav gotovo zelo daleč od prejšnjih standardov lepote. V revijah, filmih, televizijskih nadaljevankah in oglasih nastopajo ženske z najrazličnejšimi oblikami telesa. Tudi podjetje Mattel, ki proizvaja znano “punčko” Barbie, je ustvarilo novo kolekcijo z imenom Fashionistas, v kateri Barbie ni več visoka, suha in plavolasa, temveč je lahko tudi nizka, debela, s kodrastimi lasmi ali pa pobarvanimi v modro barvo, s temno kožo ali pegami.
Podjetja v modni industriji hočejo imeti dobiček in prodati čim več, zato se morajo zavedati, da večina žensk nima perfektne postave. Velika razpoložljivost izdelkov “plus size” (od številke 46 naprej), ki je bila do pred kratkim razširjena samo v ZDA, se zdaj širi tudi po Evropi med podjetji “fast fashion”, ki morajo v kratkem času in po nizki ceni ponuditi izdelke za čim večje število kupcev.
Do pred nekaj leti so bila v navadnih trgovinah ali na spletnih straneh na voljo oblačila le v manjših konfekcijskih številkah, danes pa je isti model, narejen po istem kroju in iz istega blaga, na voljo v vseh merah; nobene diskriminacije več: vsi se lahko lepo oblačijo!

 

Piše Katja Ferletič / Raje več kot premalo!

Preberi tudi

Nepovratna kriza?

Aktualno

Nepovratna kriza?

18.02.2021
Praznik kulture

Uvodnik

Praznik kulture

03.02.2021

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme