Taki smo (19)

Že spet smo v adventnem času. Lučke so v mestih že prižgane in na ulicah božične melodije ustvarjajo veselo, paznično vzdušje. Pripravljamo se na lepe trenutke v družbi naših najdražjih, ob božičnem drevescu, jaslicah in slastnih jedeh na bogato obloženih mizah.
Čeprav vsi vemo, da je Božič praznik ljubezni, družine, priložnost, da se spomnimo tudi na vse tiste, ki so lačni, v mrazu, sami ali bolni, da obudimo stare navade in ustvarimo nove in da skupaj preživimo čim več toplih in dragocenih trenutkov, se bomo gotovo zelo težko izognili stresu, ki ga s seboj prinašajo priprave na ta praznik. Tudi če se res odločimo, da letos ne bomo sužnji potrošništva, mrzličnega nakupovanja, brskanja po spletu in vrst pri blagajnah, nam bo to gotovo zelo težko uspelo, saj otroci (in odrasli) pričakujejo, da jim bo Jezušček prinesel zaželjeno darilo, da bo nona spekla potico in mama piškote, da bo hiša kljub kuhanju in pečenju čista in elegantno okrašena. Vsi smo, hočeš nočeš, bolj ali manj vključeni v začaran krog potrošništva.
Prazniki so pred vrati in nastopil je skrajni čas, da se psihološko in fizično pripravimo na vse situacije, ki so lahko vir stresa. Iskanje primernega darila (in po možnosti čim manj dragega), obiski prijateljev in znancev, organizacija kosil in samo misel, da bomo morali preživeti več ur v družbi tistih sorodnikov, katerim se med letom skušamo izogniti, nam povzročajo tahikardijo, glavobole, mozolje, odpadanje las, prebavne motnje in v najslabših primerih panične napade. Angleški znanstveniki so med preučevanjem “božičnega” stresa dokazali, da je ta na najvišji stopnji 24. decembra ob 14.30. To je trenutek, v katerem skrbi za last minute nakupe in organizacijo praznika dosežejo vrhunec. Seveda obstaja tudi bistvena razlika med moškimi in ženskami: 41 % moških se med božičnimi počitnicami odpočije, a le 25 % žensk lahko reče isto. Skratka, v prazničnem obdobju stres neizmerno naraste. Izmisliti si moramo primerno strategijo, da bomo lahko preživeli tudi letošnji Božič!
Za ohranitev našega duševnega zdravja začnimo z najbolj pomembnim pravilom: odreči se moramo absolutni popolnosti, saj, čeprav se imamo za nezmotljive, bomo zelo verjetno kaj pozabili ali bomo deležni kritik in naši živci bodo s težavo ostali mirni.
Pri pripravljanju prazničnih kosil moramo imeti v mislih, da so to priložnost za združevanje in veselje, ne pa, da moramo po vsej sili na goste narediti dober vtis. Napišimo seznam stvari, ki jih želimo narediti, pri tem pa ne pozabimo, da bo seznam funkcionalen in uporaben samo, če ne bo predolg – naj ne presega dvajsetih točk. Vsekakor se moramo zavedati, da, ko domov povabimo prijatelje in sorodnike, ne tekmujemo za najboljšo izvedbo prazničnega kosila, sestavimo torej meni, primeren za naše kuharske sposobnosti; kar je mogoče, skuhajmo prej in, če se le da, vključimo v delo tudi koga drugega. Razdelimo si naloge in čim več delegirajmo!
Kar se tiče nakupovanja daril, se spomnimo, kako smo se lani v gneči kot ovce prekladali iz trgovine v trgovino in nam je šlo na jok. Težava je v tem, da se večina ljudi odloči za nakupovanje na “Panic Saturday”, torej v soboto pred Božičem. Vsi tisti, ki za nakup daril nismo pomislili med letom, je dobro, da se za to odločimo vsaj mesec pred prazniki in se tako izognemo gneči. Znanstveniki so preverili, da se med iskanjem pravega darila, v vrstah pri blagajnah in prerivanju po nabito polnih ulicah srčni utrip lahko zviša do 130 utripov na minuto. Tesnoba v nas izhaja tudi iz dejstva, da je pogosto naš proračun, namenjen nakupu daril, nizek, to nam povzroča frustracije in zato ta trenutek odlagamo. V resnici s tem slabšamo situacijo, saj nakupovanje zadnji trenutek pred prazniki zmanjša možnost izbire. Odločimo prej, koliko denarja si lahko privoščimo porabiti in da se bomo te odločitve res držali, opravimo vse nakupe v gotovini: z uporabo kreditne kartice lažje trosimo denar, in to še posebno v trenutkih tesnobe in stresa, ki spodbujajo impulzivne nakupe. Svetujem, da se pravočasno odločimo in se odpravimo v trgovine vsaj na začetku decembra in takoj ob začetku njihovega odpiralnega časa in da si med gledanjem izložb in premikanjem iz trgovine v trgovino nadenemo slušalke in poslušamo seznam svojih najljubših pesmi: številne študije so dokazale, da glasba zniža srčni ritem in krvni tlak in nam zmanjša občutek tesnobe.
Tudi dejstvo, da bomo morali nujno srečati osebe, ki nam niso prav pogodu, nam povzroča duševno stisko, ki se lahko pokaže tudi s fizično slabostjo. Bodimo odkriti in odločimo se, s kom si res želimo preživeti naš čas. Čeprav lahko to pomeni kršenje tradicije in nam povzroča občutek krivde, zavedajmo se, da nikjer ne piše, kaj moramo med počitnicami nujno storiti: izognimo se jezi in frustracijam in izberimo prave ljudi. Bodimo nežni do naših najbližjih, igrajmo se z otroki in obiščimo starejše, to bo povečalo proizvodnjo hormonov oksitocina in dopamina in stres se bo zmanjšal.
Predvsem pa ne obsedajmo se z željo po idealni popolnosti in ne postavljajmo se na konec seznama. Vzemimo si čas zase in, čeprav je Božič večkrat podoben maratonu, spomnimo se, da je vendar praznik, čas veselja in ljubezni!

Piše Katja Ferletič / Kako se lahko izognemo stresu med božičnimi prazniki

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme