Taki smo (12)

Marco Bizzarri, predsednik znane modne hiše Gucci, ki spada, kot Louis Vuitton, Dior, Chanel, Hermes in drugi predstavniki luksuza, pod okrilje velikega podjetja Kering, je pred kratkim v Londonu izjavil, da modna hiša, ki jo predstavlja, ne bo več uporabljala živalskih krzen pri izdelavi oblačil in modnih dodatkov. Bizzarri je izpostavil pojem socialne odgovornosti, ki je izredno pomembna vrednota za florentinsko maison. Gucci namerava uresničevati nove projekte v popolnem spoštovanju okolja in živali in s tem prispevati k inovaciji in velikim spremembam v svetu mode.
Govorimo o epohalnem preobratu, ki uvršča modno hišo med člane “Fur free Alliance”. To je mednarodno združenje, ki se ukvarja z zaščito 40 vrst živali, ki jih po navadi uporabljajo v modni industriji. Od leta 2018 Gucci ne bo več uporabljal krzna minka, lisice, sable, ovce pasme karakul, zajca, oposuma in drugih živali. Do pred kratkim so se le nekateri modni ustvarjalci odločili za stroge podjetniške smernice, ki temeljijo na spoštovanju živali, danes pa jih veliko ustvarja dolgoročne, inovativne načrte, za uresničevanje katerih je potrebna zelo visoka denarna naložba. Med najbolj znanimi imeni, ki poslujejo na “ekološki” način, lahko omenimo tudi Armanija, Huga Bossa in Stello McCartney.
Stella McCartney, angleška modna ustvarjalka in hčerka glasbenika Paula McCartneyja, je bila med prvimi, ki so se odločili za delovanje v spoštovanju živali in okolja. V njenih kolekcijah ne najdemo popolnoma nič živalskega izvora: prav vse je izdelano iz materialov, pri pridelovanju in obdelovanju katerih je negativen učinek na okolje čim manjši. McCartneyjeva pravi, da se iz leta v leto bolj osredotoča na tehnologijo in inovacijo, skuša ustvarjati lepe in luksuzne izdelke, ne da bi pozabila na svoje etične vrednote in odgovornost za okolje. Vedno bo ostala zvesta svojim načelom in spodbuja tudi druge modne ustvarjalce, naj se ji pridružijo.
Tudi potrošniki imamo na razpolago vedno več informacij in skušamo zato izbirati izdelke, ki so nastali v spoštovanju narave in v razmerah “cruelty-free”, to se pravi, ne da bi povzročali trpljenja živalim. Zanimanje za ekološka krzna, ki morajo biti, če ne po barvi, vsaj po mehkobi, čim bolj podobna naravnim, spodbuja veliko industrijskih obratov, da vlagajo ogromne vsote denarja v tehnologijo. Modni velikan Kering vodi že od leta 2012 program podjetniške odgovornosti “Corporate Responsability”, ki se ukvarja z različnimi ključnimi zadevami: iskanje novih surovin in materialov (npr. pred tremi leti je sam Gucci ustvaril “ekološki” kašmir, 70 % katerega sestavlja predelan odpadni material), odpravljanje škodljivih sestavin pri pridelavi blaga, zmanjšanje uporabe vode, popolni nadzor nad dobavitelji, uporaba kvalificirane delovne sile, ki mora seveda delati v dobrih razmerah in biti primerno plačana.
Namesto sintetičnih vlaken se je povečala uporaba naravnih, kot so lan, konoplja, volna, organski bombaž in svila, pridelanih po ekoloških metodah in s čim manjšo uporabo kemičnih sredstev, pesticidov in gnojil. Italijansko podjetje Orange Fiber je izumilo metodo predelave pomaranč za pridobitev blaga, Wine Leather pa je usnje 100 % rastlinskega izvora, saj ga izdelujejo iz tropin. Zelo pomembno je tudi recikliranje že obstoječih surovin: iz plastenk s posebnimi tehničnimi postopki odstranijo škodljive sestavine in jih nato “očiščene” uporabljajo pri izdelavi sintetičnega blaga, podjetje Waistmade pa npr. proizvaja pasove iz rabljenih kolesnih zračnic.
Novih idej je veliko, a žal ustvarjati kakovostne produkte na način, ki upošteva stroga načela spoštovanja okolja in človeka, prinaša podjetjem zelo visoke stroške, zato je tudi cena končnega izdelka sorazmerno visoka. “Ekološka” moda priteguje vedno več ljudi, ki skušajo kupovati, se oblačiti, jesti, živeti na “ekološki” način, zato ne več samo luksuzne znamke, a tudi nizkocenovne skušajo zaščititi okolje z različnimi projekti (H&M se npr. vsako leto ukvarja z recikliranjem svojih izdelkov, tako da povabi kupce, da v trgovino prinesejo svoja stara oblačila in dobijo v zameno bon). S časom in novimi proizvodnimi tehnikami skušajo proizvajalci stroške znižati in tako ustvariti nekaj, ki bo dostopno večjemu številu potrošnikov, tako da ne bo ekološki izdelek samo luksuzni izdelek.
Pot, ki jo je modna industrija izbrala, temelji na novih idejah in tehnološkem napredku, saj se mora soočati z novo generacijo potrošnikov, ki hočejo lepe, dragocene izdelke, a take, ki ne prinašajo s seboj občutka krivde – kakovostne stvari, ki imajo dodatno vrednost: spoštovanje narave in čisto vest. Skrb za estetiko ne sme biti manjša od tiste, posvečene etiki in odgovornosti.

Piše Katja Ferletič / Estetika in etika...

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme