“Stopnja ozdravljivosti raka dojke je že pri 90 odstotkih”
DSI Dr. Jože Stacul o obolenju ter sodobnih terapijah in posegih na tem področju
Rak na dojki je najpogostejši rak pri ženskah in predstavlja enega največjih javnozdravstvenih izzivov sodobnega časa. Do 75. leta starosti bo, ali je že, v Furlaniji – Julijski krajni in podobno tudi v Sloveniji za to boleznijo zbolela približno vsaka deseta ženska. Na srečo pa se zdravstvo in terapije iz leta v leto izboljšujejo in posodabljajo, tako da kljub obolenju danes veliko žensk lahko tudi ozdravi. O raku na dojki, o obolenju ter sodobnih terapijah in posegih na tem področju je na običajnem ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev 9. novembra spregovoril vodja oddelka za onkološko kirurgijo dojke v goriški bolnišnici dr. Jože Stacul. Decembra lani je dr. Stacul kot prvi v Furlaniji – Julijski krajini in eden redkih v Italiji v Gorici izvedel preventivni robotsko asistirani kirurški poseg pri pacientki z visokim tveganjem za razvoj raka na dojki.
O RAKU
Uvodoma je dr. Jože Stacul podal nekaj statističnih podatkov: v Evropi letno zboli približno 460.000 žensk, v Italiji je povprečno 55.000 novih rakov dojke letno, v FJK jih je bilo lani 1480 in v Sloveniji nekaj podobnega. Pri raku dojke ne govorimo o vzrokih, je pojasnil, ampak o t. i. dejavnikih tveganja, ki zadevajo okolje, v katerem živimo, naš življenjski slog in druge dejavnike. Te delimo na dve skupini: nespremenljive in spremenljive. Raka dojke pa razdelimo na tri velike skupine, in sicer na sporadičnega, za katerega ne poznamo vzroka obolenja, družinskega, to pomeni, da imamo družinskega člana, ki je zbolel za to vrsto raka, in genetskega, to se pravi, da če opravimo družinsko anamnezo, bomo nekje dobili genetsko mutacijo.
PREVENTIVA
Pri raku na dojki je izredno pomembna preventiva. Poznamo primarno in sekundarno preventivo. Primarna preventiva je osebna, sem spada samopregledovanje dojke, ki je zelo važen dejavnik. Ženska mora vsaj enkrat na mesec med sedmim in desetim dnevom po menstruaciji pregledati, ali se v dojki dogajajo majhne spremembe. Sekundarna preventiva pa zadeva zdravniško oz. klinično okolje. Ko ima zdravnik vtis, da se je v dojki nekaj spremenilo, bo predlagal dva pregleda, to sta mamografija in ultrazvočna preiskava. Mamografija je najboljša za zgodnjo diagnozo, predvsem po petdesetem letu starosti, prej pa se opravlja ultrazvočna preiskava. Dr. Jože Stacul je nato pojasnil, kdaj je pravi čas za katerega od pregledov. Od 20. do 39. leta starosti je treba opravljati klinični pregled, od 40. do 45. leta ultrazvok ali eventuelno mamografijo, od 45. do 74. leta pa mamografijo. Od 45. leta naprej se v naši deželi začenja t. i. presejevalni program oz. screening, ki je izredno pomemben in ga svetujejo vsaki ženski. Program je popolnoma brezplačen. Ženska po 45. letu starosti vsaki dve leti prejme pismo, na katero se mora odzvati in opraviti pregled. S tem programom, ki je izredno kakovosten, saj pacientkine mamografske posnetke analizirata radiologa iz dveh različnih bolnišnic, se je umrljivost za rakom na dojki znižala za tretjino.
Dr. Jože Stacul je poudaril, da danes stopnja ozdravljivosti raka dojke dosega že 90 odstotkov, ne glede na to, v kateri fazi bolezni ženska poišče zdravniško pomoč.“To je dober cilj. Kar pa se tiče presejalnega programa, je treba vedeti, da se ena četrtina žensk, katerim pride pismo domov, na njega ne odzove. Delamo na tem, da bi še te ženske prepričali, da bi se odzvale na program.”
ZDRAVLJENJE RAKA
Če opravljena mamografija oz. ultrazvočna preiskava pokaže spremembe tkiv, zdravniki naredijo igelno biopsijo, s katero pridejo do diagnoze. Zdravnik po njej pove, ali je tkivo rakasto ali ne, določi tip raka in poda njegove biološke podatke. Ti podatki pokažejo, koliko moči je v rakastih celicah. Ve se, da raki nastanejo na bazi hormonov, največkrat po menopavzi, imenujemo jih hormonosenzibilni, zato na njih temelji tudi sistemska hormonska terapija. Poleg hormonske poznamo še biološko terapijo in kemoterapijo. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje, ampak za uspešnost zdravljenja v prihodnosti mu je treba dodati tudi sistemske terapije. Kirurgija raka dojke je do konca 19. stoletja temeljila na zelo agresivnih operacijah z odstranitvijo celotne dojke. Prelomnico na tem področju pomeni leto 1973, ko je začel profesor Umberto Veronesi raziskovati biološke značilnosti raka, s čimer je dokazal, da so lahko manj obsežne operacije enako učinkovite. Leta 1981 se je začelo novo obdobje ohranjevalne kirurgije. Danes se odstranjuje manj bezgavk, raka pa zaradi zgodnejšega odkrivanja in naprednih zdravil zdravijo vse bolj ciljno, z manj invazivnimi posegi in posledicami za pacientke ter s poudarkom na estetiki.
Spregovoril je tudi o zdravih osebah, ki imajo genetsko mutacijo in so zato zelo podvržene obolenju. Ženske z visokorizično genetsko mutacijo se lahko odločijo za preventivno operacijo – mastektomijo, čeprav raka še nimajo. Pri tem posegu ima pomembno vlogo tudi robotska kirurgija.
