Primorska

Stopinje

Stopinje

Dan spomina Slovenske zamejske skavtske organizacije

Stopinje. Kakšne stopinje puščam za seboj? Znam prepoznavati plemenite sledi v svetu, ki me obdaja? Katerim stopinjam pa sledim? Težko bi si zamislili bolj primerno temo, ki jo je za obeležitev rojstnega dne Badna Powella, skavtskega ustanovitelja, izbralo svetovno skavtsko združenje. Slovenska zamejska skavtska organizacija je dan spomina tokrat praznovala 25. 2. 2018 na vetrovnem Gorjanskem.Stopinje. Kakšne stopinje puščam za seboj? Znam prepoznavati plemenite sledi v svetu, ki me obdaja? Katerim stopinjam pa sledim? Težko bi si zamislili bolj primerno temo, ki jo je za obeležitev rojstnega dne Badna Powella, skavtskega ustanovitelja, izbralo svetovno skavtsko združenje. Slovenska zamejska skavtska organizacija je dan spomina tokrat praznovala 25. 2. 2018 na vetrovnem Gorjanskem.Dan se je začel že ob 8. uri, ko so se skavti iz goriške in tržaške pokrajine udeležili župnijske sv. maše, pri kateri so sodelovali tudi s petjem. Glavni zbor je tokrat zaradi močne burje potekal v zavetju društvene dvorane. Po pozdravu načelnikov SZSO, Metke Šinigoj in Petra Špacapana, so mlade skavte obiskale razne osebnosti: Baden Powell se je srečal z msgr. Kazimirjem Humarjem, voditeljem prvih Slovenskih goriških skavtov, prof. Ivanom Theuerschuhom, ki je bil med voditelji prvih skavtov v Škednju, in z Vero Lozej, ki je bila med prvimi voditeljicami Slovenskih tržaških skavtinj. Spraševali so se, mar še kdo sledi našim stopinjam? Je še kdo tam pri SZSO-ju? Vse tri starostne veje so se na poziv odzvale glasno in energično, vsaka s svojim programom.Volčiči in volkuljice so sledili stopinjam, ki so jih peljale do brlogov, a kaj, ko je bil gozd prepoln smeti. Lotili so se dela in igraje počistili gozd. Ko so papir ločili od plastike, embalaže, stekla in pločevink ter tako tudi sami s svojimi dejanji pustili sled, so končno prišli do iskanih živalskih sledi. V spomin na srečanje z drugimi krdeli so drug drugemu pripravili tudi plakat s svojimi odtisi, da bodo sledi skupnega lova še dolgo vidne.Izvidniki in vodnice so v manjših mešanih skupinah po Gorjanskem sledili vsak drugim stopinjam, na katerih so bili drobci zgodb oseb, ki se vsaka na svoj način trudijo, da bi ustvarjali boljši svet. S projekcijo kratkih posnetkov z youtuba so si nato skupaj ogledali še njihova pričevanja: o dekletu, ki ne ustvarja odpadkov, o fantu, ki je ustvaril društvo, da bi se boril proti medvrstniškemu nasilju, o ženski, ki se je po tragični življenjski zgodbi zatekla k veri in začela pomagati narkomanom, revnim in prostitutkam, o zdravnici, ki je službovala v bolnišnici v Papui Novi Gvineji, in o paraplegični športnici, ki s svojim društvom dokazuje svetu, da se vendar da. Omeniti pa velja, da je višji vod goriške in kraške čete program začel že v soboto popoldne, ko so jih čakali prav posebni izvidniški izzivi, s katerimi so preizkušali svojo iznajdljivost. Kako zavarovati jajce, da se ne razbije, kako prižgati ogenj s pripomočki, ki jih imaš v nahrbtniku, kako zgraditi most brez vezav, le z izkoriščanjem naravnih gravitacijskih načel? Posebno preverbo izvajanja nalog in odgovornosti pa so si voditelji zamislili tako, da je vsak posameznik dobil navodilo, naj prinese kaj, če bi pa kdo na kaj pozabil, bi bile palačinke, ki so jih nato skupaj pekli, lahko brez moke ali brez marmelade. Vse to in še marsikaj drugega so starejši izvidniki in vodnice doživeli na prenočevanju, ki je le še dodatno obogatilo praznovanje dneva spomina. Klanovci so plemenite stopinje iskali pri Gorjancih, ki se trudijo, da bi bila njihova vaška skupnost živa. Na sedežu Razvojno kulturno turistično športnega društva Gorjansko je eno skupino sprejel predsednik, gospod Evgen. Izredno aktivni prostovoljci društva, ki v vasi s približno 250 prebivalci šteje kar 150 članov, skrbijo za najrazličnejše rekreacijske dejavnosti za vse starostne skupine. Druga skupina pa je obiskala vinarja Jordana Štreklja, nekdanjega informatičarja, ki se je nekega dne odločil, da bo prevzel tradicionalno družinsko dejavnost in svoja vina prideloval na naravi prijazen način. Le katere sledi se skrivajo za delovanjem teh dveh posameznikov? Klanovci so jih našteli kar nekaj. Z lokalne ravni je debata nato prešla na globalno, ko so prisluhnili videoposnetku pričevanja v Italiji živečega Kongovca Johna Mpaliza, ki je zapustil svojo službo informatičnega inženirja, da bi se posvetil ozaveščanju širše javnosti o vojnah, ki jih multinacionalke financirajo v Kongu zato, da lažje plenijo sicer drage mineralne dobrine, ki sestavljajo vse naše tehnološke pripomočke. Kaj pa lahko storimo mi? Vsak skavt je poklican, da v svojem okolju, svoji skupnosti, opozarja na krivice in ponuja boljše možnosti, da deluje – služi za boljšo družbo. Da, kot je rekel Baden Powell, pušča svet za spoznanje boljši, kot ga je prejel. Program se je končal s kratkim skupnim sporedom opoldne, ko je vsak član SZSO zalepil svojo sled na simbol organizacije: organizacijo sestavljajo posamezniki in prav vsak od njih (…) / Lucija Tavčar

Cel zapis v tiskani izdaji

10.03.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!