Ste že poskušali babici razložiti, kakšna je razlika med internetom, 'fejzbukom' in telefonom?
Danes govorimo o socialni krizi v Sloveniji. Mladi se pritožujemo, da nimamo zaposlitve, starejši govorijo o tem, da ne bodo nikoli šli v pokoj, in najstarejši … no, najstarejši pogosto niso slišani. Če za trenutek pustimo naše vrle politike, da se ukvarjajo s tem, kako poskrbeti za mlade in starejše, se mi zdi, da najstarejšim lahko pomagamo tudi mi, in to takoj. In hkrati bomo nevede še zase poskrbeli. Izpostavila bom problem aktivnega staranja in njegovega potenciala za našo družbo.
Aktivno staranje pomeni, da tudi starejši prispevajo svoj delež družbi in živijo zdravo ter kakovostno življenje. Izkoristiti moramo izkušnje in znanja, ki jih imamo v poznejših letih. V ta namen je Evropska unija leto 2012 razglasila za evropsko leto aktivnega staranja. Zastavila si je tri cilje. Prvi se dotika zaposlovanja, in sicer starejšim želi omogočiti, da so lahko dalj časa zaposleni. Drugi cilj se navezuje na družbeno udejstvovanje EU, t. j. spodbuja starejše, da pomagajo družbi s svojimi izkušnjami in prostovoljnim delom. Tretji cilj pa je omogočiti starejšim, da tudi na stara leta ostanejo samostojni.
Pomembna dejavnika pri evropski socialni politiki sta družbena integracija in solidarnost. Družbena integracija je zelo pomembna, saj predstavlja središče socialne države. S tem, ko imajo vsi možnost vključevanja v družbo in aktivnega sodelovanja, je omogočeno ravno to, kar je bistvo socialne države, da poskrbimo tudi za najšibkejše. Družbena vloga sodi tako aktivnemu kot neaktivnemu prebivalstvu in v tem je prihodnost socialne politike. Staranje prebivalstva se odraža na vseh področjih človeškega delovanja. Tako se z njim sooča tudi EU na vseh področjih. V primarnih pravnih aktih je aktivno staranje omenjeno posredno, po osnovnih načelih, kot je npr. nediskriminacija. Osrednjega pomena pa je že ozaveščanje in poznavanje te tematike. Za uspešno aktivno staranje je potrebno razumevanje velikih demografskih sprememb, s katerimi se sooča sodobna družba. EU spodbuja države članice in regije, da poskušajo ozaveščati ljudi o demografskih spremembah, hkrati pa, da skupaj iščejo rešitve, ki bi starejše prebivalstvo aktivno vključile v družbo. Lahko tudi kot prostovoljce pri projektih, kjer lahko delijo svoje izkušnje, ali pa enostavno tako, da se jim omogoči samostojno življenje, prilagojeno njihovim potrebam.
Posredno ali neposredno se EU bori proti diskriminaciji na podlagi starosti, medtem ko se bori proti diskriminaciji invalidov, saj se pri starejših tveganje za nepokretnost poveča. EU podpira socialne inovacije, ki postajajo vse bolj pomemben vir novih in ustvarjalnih rešitev za socialne in družbene izzive. Sem sodi tudi iskanje novih načinov za spodbujanje aktivnega staranja. Tovrstno podporo zagotavlja s financiranjem novih pobud in projektov.
V družbi so vse pomembnejše informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Mladi si življenja brez njih ne moremo predstavljati, imajo pa vse večjo vlogo tudi pri aktivnem staranju. Po njih lahko hitro pridemo do informacij, blaga in storitev, družbene interakcije ter demokratičnih in civilnih procesov. EU si prizadeva za spodbujanje uporabe IKT, ki bi mnogim omogočile aktivno in zdravo staranje. Pri tem pa je bistveno to, da prvo IKT približaš starejšim oziroma jim omogočiš dostop do njih. Evropski programi financiranja tako spodbujajo različne akcijske načrte. V Sloveniji poteka več projektov o temi aktivnega staranja, med katerimi je najbolj odmeven projekt Simbioza, ki pa še zdaleč ni edini.
Sama vsak dan uporabljam računalnik za kratkočasenje z internetom, socialna omrežja, pisanje seminarskih nalog, gledanje filmov, kupovanje izdelkov itd. Imam tudi pametni telefon, da lahko dostopam do interneta tudi na faksu in v trgovini, da pogledam, kdaj pride prvi avtobus. Mislim, da nisem edina, ki diham s temi stvarmi. Pa kljub temu imam težave, ko ne znam usposobiti tiskalnika ali ko na računalniku gori 'čudna lučka'. Takrat besno kličem brata ali prijatelja, in ko stvar uredijo, sem spet zadovoljna s sodobno tehnologijo. Lahko si samo predstavljam, kako je starejšim ljudem, ki vse lučke na računalniku vidijo prvič, saj z njimi niso odraščali ali pa jih spoznali dovolj zgodaj, da bi se brez težav nanje navadili. Ne bom pozabila, ko si je starejši prijatelj oddahnil, da poleg mobitela ne potrebuje s seboj nositi telefonski imenik, saj je to 'skrito' v tej napravi. In danes z veseljem pokliče svoje nečake na drugi konec Slovenije.
EU, pa tudi Slovenija, nam ponujata veliko možnosti za sodelovanje pri aktivnem staranju. Sami se lahko odločimo, ali bomo sodelovali ali ne. Kot prostovoljci in s pomočjo inovativnih projektov se lahko udejstvujemo v družbi in s tem pomagamo tudi starejšim. V zameno pa lahko oni delijo svoje znanje in izkušnje z nami. Mislim, da je potrebno začeti pri sebi. Mogoče tudi tako, da babici razložiš, kakšna je razlika med internetom, 'fejzbukom' in telefonom. In, da nonotu poveš, kako naj si na mobitelu spremeni jezik nazaj v slovenščino, medtem ko si ga je po pomoti nastavil v madžarščino. Ali pa, da starejši sosedi pomagaš prečkati cesto in njenega moža pol ure poslušaš, saj bi rad delil svoje izkušnje iz povojnih let.
Verjetno nisem edina, ki ima izkušnje s starejšim profesorjem, ki je prvič uporabil power point. Verjetno bi njegov občutek zmagoslavja lahko primerjali z mojim, če bi takrat znala usposobiti tiskalnik brez kabla. Ko je babica po moji elektronski pošti poslala sestri sporočilo, je bila zelo vesela. In ko smo dedku povedali, da obstajajo mobiteli tudi z večjimi tipkami, si je enega takoj priskrbel.
Mislim, da je okoli nas veliko starejših, ki potrebujejo pomoč. Pomoč, za katero ne potrebuješ posebnih znanj. Včasih je dovolj tudi, da zgolj poslušaš. Vprašanje je, ali jih želimo videti in ali jih želimo slišati. Morda pa prve lahko srečamo na obisku v domu za ostarele ta vikend in jim s tem polepšamo cel mesec. Niti predstavljati si ne moremo, kako lahko pol ure naše pozornosti človeku polepša dan. Sama sem kot prostovoljka dve leti hodila v dom za ostarele. In vsakič sem se vračala nazaj dobre volje, saj sem se tam res veliko naučila in hkrati nekomu polepšala dan.
Marija Busija
(iz priloge Bodi človek!, 7.3.2013)
Aktivno staranje in njegov potencial za našo družbo
