Stare jedi v novih loncih

Stare jedi v novih loncih (9)

Stare jedi v novih loncih (9)

Piše Katja Ferletič / KAVNA TORTA S KEKSI

Kava je za nas “kofetarje” pravi obred. Vsako jutro se člani redakcije Novega glasa zberemo na prvem pomembnem sestanku v baru na goriškem Travniku, kjer gospa Sandra, najboljša baristka, kar jih je, že dobro ve, kaj bo vsak od nas pil, in mu brez besed pripravi njegov “solito”. Kava je dobra, topla, s svojo aromo in močnim okusom nas dokončno prebudi in pospremi v nov delovni dan. “Kofetarjev” je pri nas, v redakciji in doma, veliko. Spominjam se, da, ko sem bila otrok, je bila popoldanska kava zelo pomembna za vse ženske naše družine. Zbrale smo se ob nonini okrogli mizi in si privoščile klepet ob skodelici toplega napitka in po možnosti sladici. Otroci smo zapeli pesmico, natančno povedali vse, kar se je v vrtcu in šoli novega zgodilo, in, prav tako kot odrasli, pili kavico oz. rahlo rjavo obarvano mleko. Moja pranona Roža je svojo skodelico dolgo časa držala v rokah. Počasi, a ne potiho, je srkljala iz nje že mlačno tekočino, potem pa z žličko toliko časa strgala še zadnje sledove sladkorja, da je keramično dno njene skodelice s časom postalo popolnoma sivo.
Pred kratkim sem dobila v roke staro knjigo iz leta 1927, v kateri je celo poglavje, namenjeno rjavi tekočini in koristim, ki jih prinaša človekovemu telesu. Avtor našteva vse kavine vrline in pravi, da pospešuje prebavo, pri bolniku pomaga znižati telesno temperaturo, pijanega človeka strezni, pomaga v primeru telesne in duševne utrujenosti in z dodatkom limoninega soka lajša glavobol, močna črna kava brez sladkorja pa je primerna za ženske, ki so komaj rodile, in za bolnike. Po dolgem obdobju, med katerim so zdravniki odsvetovali uživanje kave, ki naj bi zelo škodovala zdravju, danes veliko raziskav dokazuje, da je tak preplah neupravičen. Prišli so celo do spoznanja, da, kdor zmerno uživa kavo, ima manj možnosti, da zboli za rakom in da bo imel kardiovaskularne bolezni in diabetes tipa 2. Izidi raziskav pomirjajo vse ljubitelje kave, mlade ali starejše, ki so si v mladosti le redkokdaj lahko privoščili skodelico “prave” kave. Starejše gospe se spominjajo, da so v preteklosti kavo pripravljali na najrazličnejše načine: sušili, mleli, pražili in kuhali so celo želod, koščke fig, ki so jih prej sušili na soncu ali v mlačni pečici, grozdna semena, ki so ostajala na dnu “preš” med “prešanjem”. Le-te so pri kuhanju “kave” pomešali z ječmenom in cikorjo – “Naša mama kuha kofje, samo cikorju, samo da je”! tako pravi stara ljudska pesem, ki priča o tem, kako je bil napitek pripravljen iz posušenih, zmletih in prepraženih korenin te rastline, najbolj običajnega nadomestka za pravo kavo. V časih, ko so si gospodinje lahko privoščile kavo, so jo po navadi kupovale še zeleno in jo nato pražile in mlele doma, le kasneje so v vaški trgovinici lahko kupile že praženo kavo. Mlele so jo s kavnim mlinčkom, ki so ga pogostokrat dobile kot poročno darilo. Kavo so kupovale “na eto”, imele so možnost izbire med tremi različnimi vrstami, za tri različne cene, doma pa so jo hranile v dobro zaprti stekleni vazi, da ne bi izgubila arome. Kavo ali mešanico kave in ječmena so kuhale v lončku z daljšim ročajem: prah so dale v mrzlo vodo in počakale, da je zavrela, tedaj so z žličko mešale, da je pena, ki je nastala med vrenjem, popolnoma izginila, nato so lonček odstranile od ognja in tekočini dodale žlico mrzle vode. Za pet minut je moral biti lonček pokrit, da so vse usedline šle na dno. Kavo so popile, usedline, “fondač”, pa niso takoj vrgle proč: naslednji dan so mu dodale le majhno količino kave in ponovno skuhale. Po nekaj dnevih pa je bil “fondač” končno le dober samo kot gnojilo za rože.
Ljudje navadno hranijo veliko lepih spominov, vezanih na kavo. Gospe iz naše ulice se z veseljem spominjajo “nunce” Dalke, ki je kavo kuhala za vse tiste, ki so ji pomagali pri čiščenju zelenjave “za na plac”. Med njimi je bila tudi tedaj triletna deklica, ki je z veseljem pomagala in se počutila “veliko”, ko je dobila kanček kave z mlekom. Ko je nunca odšla k Bogu, je njeno vlogo prevzela hčerka in vsem naprej kuhala kavo, deklica pa se je užalila in ji grdo zamerila, ko ji je kavo ponudila v drugačni skodelici od ostalih. Jokala je in kavice ni marala, končno pa je le povedala, da je noče zato, ker ji je navadno nunca Dalka dala “kofje” v lepi “kikrci” z rožicami. Vsi prisotni so se nasmejali, gospodinja pa je nemudoma deklici zamenjala skodelico in problem je bil rešen! Med veselim pogovarjanjem z gospemi je med spomini na stare čase in na cikorjo le prišel na dan recept. Vse so se nostalgično spomnile na domači okus sladkega priboljška iz svojih mladostnih let, čisto preproste sladice, ki ni potrebovala pečenja.
KAVNA TORTA S KEKSI
Sestavine:
250 gr navadnih keksov (petit). Za pripravo kreme: 0,5 l mleka, 3 rumenjaki, 15 dkg sladkorja, 10 dkg moke, sol, 200 ml močne črne kave, 100 gr maskarpona (nekoč, ko naše gospe maskarpona niso uporabljale, so kremo obogatile s koščkom masla).
Priprava:
Krema: sladkor mešamo z rumenjaki, da naraste, nato dodamo 3 žlice mrzlega mleka. Med nenehnim stepanjem primešamo presejano moko in ostalo vrelo mleko, damo na ogenj ter pustimo, da krema vre približno tri minute. Odstranimo z ognja in počasi dodamo 200 ml tople močne črne kave in dobro premešamo. Pustimo, da se nekoliko ohladi, ter v zmes dodamo še 100 gr maskarpona.
Sestava sladice: na dno manjšega pekača položimo kekse. Navlažimo jih z rahlo sladkano kavo, nato pa nanje razmažemo 1/3 kavne kreme. Nadaljujemo z naslednjimi plastmi keksov in kreme. Zadnja plast naj bo sestavljena iz navlaženih keksov. Torto damo nekaj ur v hladilnik (lahko tudi čez noč), nato potrosimo s kakavom, razrežemo na kvadratke in serviramo.
Tudi za ta recept obstaja veliko različic: krema je bila včasih tudi maslena ali vaniljeva, kekse so namazali tudi preprosto le z marmelado in maslom, za ovlažitev keksov pa so v pomanjkanju kave uporabljali tudi mleko, z vodo razredčeno “marsalo ali vermut”; to pa ni bila več kavna torta!

29.09.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!