Stare jedi v novih loncih (31)

Marec je mesec prebujanja. Gospe se zadržujejo v svojih vrtovih, čistijo in rahljajo zemljo, cvetje in drevje poganjata. V starih časih, če je deževalo, so cveteli “vincenci”. Krasili so gredice in s svojim opojnim vonjem prevzemali vsakogar, ki je šel mimo. Poleg rumenih “jurjovk” jih je gospa Dragica imela veliko, nabirala jih je v šopke in tako kot svojo zelenjavo prodajala na trgu v Gradišču. Pri nabiranju in vezanju šopkov sta ji pomagali soseda in njena hčerkica. Deklica je opazovala, kako sta mama in gospa Dragica sestavljali posebej šopke rožnatih in modrih “vincencev”. Ker sta ji bili všeč obe barvi, je začudeno vprašala, zakaj ne naredijo šopke mešanih barv cvetja. Dragica ji je tedaj nežno razložila: “Če bosta tudi gospem všeč obe barvi, bodo tako kupile dva šopka, enega roza, enega modrega, drugače bi kupile samo enega”! Tako se je deklica naučila “mištirja”. Gospe so šopke rade nakupovale še posebno za praznik svetega Jožefa, tedaj so se tudi deklice veselile, saj so po dolgi zimi končno dobile dovoljenje svojih mam, da slečejo volnene žabe in oblečejo “kalcetone”.
Nekoč je bil praznik svetega Jožefa zelo pomemben, zapovedan praznik, katerega so vsi nestrpno pričakovali. V dnevih pred praznikom so vsi z zaupanjem opazovali vremenske spremembe, saj “Če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen”! Ljudi pa je zelo zanimalo vreme tudi zato, ker so se tisti dan, seveda po sveti maši, posvetili piknikom in družabnim prireditvam na prostem. V mestu so se nekateri odpravili v gostilne, kjer so radi naročali žolč, prašičje pečenke, zimski radič in golaže, na vaseh pa so imeli drugačne navade. Za ljudi sosednjih slovenskih ter furlanskih vasic je bilo nekoč v navadi, da so se za jožefovo zbirali v Petovljah, kjer je nastal Praznik frtalje. Na pot so se odpravili v skupinah, “v klapah”, peš ali s kolesi (seveda samo tisti, ki so bili ponosni lastniki kolesa). Furlani so prihajali s konji in vozovi, prenatrpanimi z ljudmi. S seboj so prinašali torbe iz blaga in doma pletene košare, v katerih sta bili hrana in pijača skrbno prekriti s prtom. V Petovljah so na travnikih na obeh straneh železniške proge izletniki razgrnili prte in iz svojih košar vzeli vse domače dobrote in steklenice vina. Na jožefovo so prvič rezali nove salame. Če je bilo pred praznikom vlažno in deževno, so že pognale rastlinice divjih zelišč, s katerimi so gospe rade pripravljale frtalje za piknik. Na dnevnem meniju so bile preproste jedi: salamo in frtaljo so jedli s sveže pečenim domačim kruhom, s seboj pa so prinesli “jedrik in jajce kuhane, matavilc in fižol” in “polpete” s kuhanim mesom, vse pa so zalivali z domačim vinom in vodo, v kakem košu pa se je sramežljivo skrivala pollitrska steklenička žganja. Peš so na praznovanje prišli tudi pevci in harmonikarji. Možje so naredili “brijar”, to se pravi podlago iz lesenih desk, na kateri so lahko plesali (plesali so tudi na travi, nikomur ni bilo mar, če je kako drobno rožico poteptal). Sedeli so na tleh in s seboj domov večkrat prinesli klope, a končno najbolj pomembno je bilo se družiti, se veseliti in si med seboj deliti hrano in lepe občutke. Praznik so torej počastili s petjem in plesom, včasih pa so bili tudi tako srečni, ko je kdo s seboj prinesel fotoaparat in so se lahko fotografirali.
V Petovljah so se mladi zbirali načeloma do pred drugo svetovno vojno, sosed pa se spominja, da se je praznik nadaljeval še med vojno in po njej, saj, ko je on še zahajal na piknik, je imel “že belo zad z uhen”. Nekateri obujajo spomine, kako so z izredno sproščenim veseljem v gozdu ali na travnikih praznovali, svobodno, s polnimi pljuči peli slovenske pesmi, prepričani, “da jih nobena prepoved na more streti”.
POHANE “POLPETE”
Sestavine:
300 g mrzlega kuhanega mesa, 300 g surovega mletega mesa (lahko tudi malo mlete mortadele ali klobase), nariban parmezan, 1 jajce, 1 žemlja v mleku namočenega starega kruha, sol, česen ali čebula (po okusu), peteršilj. Za pohanje: 1 jajce, kapljica mleka, moka, krušne drobtine.
Priprava:
Najprej skuhamo juho z mesom, nato pohlajeno kuhano meso zrežemo na drobne kose (lahko v kuhinjskem robotu) in mu dodamo še ostalo mleto meso in mortadelo. Naredimo primerno zmes, če se nam zdi presuha, lahko dodamo malo mleka, nato naj počiva v hladilniku eno uro. Iz zmesi oblikujemo ovalne polpete, ki jih povaljamo najprej v moki, nato v jajcu, nazadnje v krušnih drobtinah. Polpete lahko scvremo in posušimo na papirju ali pa spečemo v ponvi z majhno količino olja. Bog žegnaj!