Stare jedi v novih loncih

Stare jedi v novih loncih (27)

Stare jedi v novih loncih (27)

Piše Katja Ferletič / KROFI S KROMPIRJEM

Pred kratkim sem obiskala zelo prijazno gospo, ki se je poročila v Sovodnje, po rodu pa je Vrhovka. Govorili sva o pustu in prav gotovo ne na splošno, pač pa o vrhovskem pustu, o njenih spominih na to staro navado in o krofih, ki jo spominjajo na otroška in najstniška leta. Pri nas že od starih časov po vseh vaseh pustujejo in pust pokopavajo, na Vrhu Sv. Mihaela pa je na pustni torek še posebno živahno. Pustovanje se začne že v zgodnjih jutranjih urah, ko mlada dekleta “našminkajo” neporočene fante, nato se pa pustarji, ob obvezni spremljavi harmonikarja, odpravijo na obhod vasi. Sprevod je sestavljen iz tradicionalnih likov, ki jih nikjer drugje ne najdemo. Na začetku imamo zaročenca – “ta lepa”, “pupo” in “fanta”, mlado dekle in mornarja, ki naznanjata prihod pomladi, predstavljata ljubezen, upanje, optimizem, strast po življenju in na glavi nosita visok klobuk iz cvetja in barvanih papirnatih trakov. Sta nežna in prijazna, nihče se ju ne boji, otrokom podarjata trakove in ženin rad zapleše z gospodinjami, ki ju sprejmejo v svoje domove. Življenje in lepota imata prednost, v ozadje pa spada vse to, kar je slabo. V “klapi” grdih pustarjev so “ta stara” – nono in nona, “kurba” in “kurbir”, “t’guobast”, “orožniki”, ki ustavljajo avtomobiliste in terjajo davek od “foreštov”, “sodnik”, “lovec”, “jajčar”, najstarejši med neporočenimi moškimi v vasi, ki nosi v svojem košu po domovih nabrane dobrote (jajca, klobase, denar in vino), in seveda še najbolj znane maske – “pepeljuharji”. Vse maske so “ta grdi”, cel dan hodijo od hiše do hiše, ustvarjajo hrup in zmedo. So izraz hudobije, strah vzbujajoče, grozeče pošasti, krive vseh nesreč, ki so se v vasi med letom pripetile, z njimi pa bodo zvečer poročeni možje in ostali vaščani obračunali. Pepeljuharji lovijo svoje žrtve, stare in mlade, tolčejo jih z nogavicami, polnimi pepela, in tako iz njih podijo hudobijo. Sprevod hrupno poteka do večernih ur. Ko se začne mračiti, se “ta grdi” vrnejo v vaško središče. Tam so poročeni moški pripravili “štrango”, pravo barikado, z namenom, da bi pustarje ustavili in jim onemogočili prihod v vas. Samo “ta lepa” lahko nemoteno stopita naprej. “Sodnik” na glas prebere vse grehe pustarjev, ti pa se borijo, barikado naskočijo, silijo skozi oviro, kmalu pa “lovec” ustreli prvi strel. Drug za drugim “ta grdi” padajo pod streli domačinov. Trupla ležijo na tleh. Poročeni s “karjolo” odpeljejo mrliče in jih spravijo na kup. Nazadnje pa jih poškropijo z vinom in zgodi se pravi čudež: z mogočnim zdravilom zopet oživijo. Dobri domačini in zle grdobe se končno spravijo in gredo na skedenj na skupno večerjo in zabavo.
Moja gostiteljica mi je med cvrtjem krofov povedala še marsikaj drugega, osebnega. Spominja se, kako se je bala “pepeljuharjev”, ki so otroke preganjali cel dan. Malčki so zjutraj hitro tekli v šolo in nemudoma zaprli vrata, “ta grdi” pa so jim sledili tudi tja. Doma se je skrivala pod posteljo in upala, da je ne bodo našli. Po pustnem dnevu, ko je prišel čas za pepelnico in post, je še sanjala o njih. Priznala mi je, da so jo “pepeljuharji” v nočnih morah preganjali tudi, ko je bila že poročena ženska in se je preselila v Sovodnje. Na pust pa jo vežejo tudi prijetni spomini. Njena mama je otrokom cvrla “fritole”, “velike kot polpete, kot krofi”. Testo je zamesila zjutraj, cvrla pa jih je ob prihodu otrok iz šole, tako da so jih lahko jedli sveže, čim boljše. Recept slastnih krofov s krompirjem pa je k hiši prinesla sestra, že pred vsaj štiridesetimi leti. Krofe so cvrli že pred pustom in, tudi potem ko so bile sestre že poročene, jih niso istočasno pripravljale, saj s sestavinami, ki mi jih je gospa posredovala, se jih lahko pripravi 32, in to je prevelika količina za eno samo družino. Krofe so gospe cvrle izmenoma in z njimi obdarovale sorodnike, prijatelje in vsakokrat razveselile še posebno najmlajše. Sladki krofi se v ustih topijo, spominjajo na mladost, na družino, na “ta grdo” in še zlasti na “ta lepo”.
KROFI S KROMPIRJEM
Sestavine:
250 g krompirja, 100 g masla, 100 g sladkorja v prahu, 50 g kvasa, 2 celi jajci, ščepec soli, zribana limonina ali pomarančina lupina, 4 žlice ruma, 1 vrečka vaniljinega sladkorja, 1 kozarec mleka, približno 500 g moke.
Priprava:
Krompir skuhamo in ga nato dobro pretlačimo. Pred uporabo sveži kvas vzamemo iz hladilnika, da doseže sobno temperaturo, in ga skupaj z malo sladkorja razmešamo v mleku (pripravimo kvasec). Ko se krompir ohladi, ga postavimo v veliko skledo in mu dodamo vse ostale sestavine. Zamesimo v gladko testo, da gre testo od roke in je zelo gladko. Pustimo, da vzhaja vsaj eno uro in da podvoji svojo velikost, nato pa ga z valjarjem raztegnemo na 1 cm debelo testo. Pri pripravi krofov potrebujemo dva kozarca z dvema različnima premeroma. Najprej z večjim kozarcem ustvarimo kroge iz testa. Rob kroga namažemo z mlekom, na sredino damo žličko marmelade, prekrijemo z drugim, enako velikim krogom, nato pa z manjšim kozarcem oba skupaj “obrežemo”, da se dobro zalepita skupaj. Krofe pustimo, da še dobrih 20 minut vzhajajo. Cvremo v arašidnem olju: ko je olje dovolj toplo, postavimo vanj krofe z vzhajano, izboklo stranjo obrnjeno navzdol. Pokrijemo, po treh ali štirih minutah odkrijemo, ko so na spodnji strani porjaveli, jih obrnemo in jih še do konca ocvremo. Krofe vzamemo iz olja in prenesemo na papir. Ko se malo ohladijo, jih potresemo s sladkorjem in serviramo. Bog žegnaj!

24.02.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!