Stare jedi v novih loncih

Stare jedi v novih loncih (20)

Stare jedi v novih loncih (20)

Piše Katja Ferletič / PRAŽENA JETRCA S ČEBULO

Vegani, vegetarijanci in borci za pravice živali naj ne preberejo tokratne rubrike! Govorila vam bom namreč o klanju prašičev, kolinah, in predelovanju svežega mesa.
Mnogi ljudje so prepričani, da klobase, salame, “špeh” in ocvirke pridelajo kar v trgovinah, gotovo pa ni tako, še posebno nekoč ni bilo tako! Včasih so skoraj pri vsaki kmetiji na vasi gojili prašiče, saj je bilo nekoč to meso zelo pomembno za preživetje družine. Trudili so se, da so jih zredili čim večje in kar se da dobro rejene za zakol, vsekakor pa so bili manjši kot danes; tehtali so največ do 120-150 kilogramov. Tako so se nekoč na vaseh pozimi najbolj veselili kolin, ki so včasih trajale tudi več dni; bile so pravi praznik, pri katerem so kmetom priskočili na pomoč vsi sosedje, saj je bilo to delo zelo naporno. Vsak kos prašičjega mesa je bil namenjen določenemu kmečkemu opravilu ali prazniku. “Od prašiča se ni vrglo proč nič” – iz svežega mesa so naredili krvavice, klobase, “krodegine”, pečenke in sušili so pršute in salame, vse to pa so po navadi delali decembra, ko se je ohladilo. Pripravili so tudi nekaj masti in scvrli ocvirke, le-te pa so dodali v svež, doma pečen kruh. Danes ljudje doma sicer še koljejo, vendar ne na tak način kot nekoč, obstajajo namreč novi stroji za mletje in mešalniki, ki so mesarjem in gospodarjem v veliko pomoč pri delu.
Koline so se nekoč začenjale zgodaj zjutraj, ko se je zbrala dobra skupina krepkih moških, saj je za to opravilo potrebno precej fizične moči. Otrokom je bilo v veliko čast, če so jih starejši povabili, naj pridejo zraven in prašiča držijo za rep, in z veseljem so prisostvovali celotnemu postopku. Zabavali so se, ko jim je mesar dal svinjski mehur, ki so ga oprali, s pomočjo trsa napolnili z zrakom, nato zavezali in se igrali z njim kot z žogo. A pojdimo po vrsti! Prašiča so najprej izvlekli iz hleva: če sta bila pri hiši dva, navadno prvi sploh ni tulil, ker ni vedel, kaj ga čaka, kričanje naslednjega pa je donelo po celi vasi. Zaklali so ga z nožem, gospodinja je držala posodo, v kateri je zbrala svežo kri; iz nje je naredila “mulce”. Nato so žival oparili v leseni “vjntuli” ali “trugi” z vročo vodo, ki je vrela v kotlu. Ponekod so dlake očistili s smolo ali zažgali, drugje pa so žival potresli s kolofonijo (kristale so najprej na kameni mizi zdrobili s pomočjo steklenice) in z nožem odstranili ščetine. Ko je bil prašič očiščen, so ga razparali in mu odstranili črevesje in druge notranje organe. Takoj so ocenili, koliko je masten, masti pa je moralo biti dovolj, saj je bila zelo pomembna “obela” za pripravo jedi čez celo leto. Potem je bilo na vrsti pranje črevesja. Najprej so ga obrnili in očistili iz njega vse ostanke hrane in ga dobro večkrat sprali – da bi si olajšali delo, dva dni pred kolinami prašiču sploh niso dajali več krme. Kjer so imeli reko v bližini, so črevesje prali kar v strugi, večkrat je bilo tako mraz, da so morali najprej razbiti led na vodni gladini. Čreva so nato namakali v vodi s kislo repo, belim vinom, žganjem ali čebulo, dokler niso izgubila neprijetnega vonja, in jih nato uporabili za klobase in salame. Meso so skrbno odrezali, kar je bilo mastnega, je bilo za “špeh”, meso pa so zmleli za klobase in salame, večje kose so pustili za pečenke, pancete, “šokole” in seveda za pršute, ki so jih posolili in dali za nekaj časa pod “prešo”. Klobase, kosti in rebrca so shranjevali v vazi pod mastjo in jih počasi, čez celo leto uporabljali tudi za pripravo juhe – “župe od prasca”. Kožo so uporabljali za pripravo “krodeginov” oz. “kožarc”.
Koline so bile vedno zelo zanimive, praznične in seveda dobre, priložnost za prijetno druženje in veseljačenje, marsikje ob zvokih harmonike in veselem petju. Gospodinja je navadno za večerjo pripravila sveže pohane prašičje zrezke in okusno jed iz jetrc in čebule, zraven pa krompir ali polento. Meso so pražili na čebuli, polivali z vinom: bil je zelo lep družinski in vaški praznik.
PRAŽENA JETRCA S ČEBULO
Sestavine:
750 g svežih prašičjih jetrc, dve veliki čebuli, 50 ml paradižnikove mezge, 2 žlici moke, sol, poper, olje, pol kozarca belega vina, polovico čajne žličke koromača (posušeno in zmleto cvetje rastline).
Priprava:
Na drobno sesekljamo čebulo, jetrca pa zrežemo na tanke lističe. Čebulo pocvremo na olju, tako da “postekleni”, in pri tem pazimo, da se ne zažge, nato ji dodamo polovico količine vina. Dodamo jetrca in jih popražimo (10 minut na nizkem ognju). Solimo in popramo, dodamo še ostalo vino in, ko izhlapi alkohol, vlijemo paradižnikovo mezgo. Na meso potresemo moko in koromač, nato dobro premešamo in dodamo malo juhe ali vroče vode. Kuhamo še dobrih 15 minut, da se zgosti. Jetrca serviramo vroča s kruhom ali polento. Bog žegnaj!

16.12.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!