Stare jedi v novih loncih

Stare jedi v novih loncih (12)

Stare jedi v novih loncih (12)

Piše Katja Ferletič / KUHANI ŠTRUKLJI

Nekoč je skoraj vsaka kmečka družina imela doma govedo. V štali je morala biti vsaj ena krava, saj so gospodinje mleko prodajale, pomembno pa je bilo še posebno za domačo uporabo, za otroke in za pripravo masla, ki je bilo, skupaj s svinjsko mastjo, temelj za pripravo domačih jedi. Krave so molzli ročno, mleko zavreli, ko pa se je pohladilo, so s površine pobrali smetano, iz katere so naredili maslo. Spominjam se, da, ko sem bila otrok, je na Poljanah še živel zadnji kmet, ki je imel krave v hlevu. Čeprav bi si lahko mleko kupila v trgovini, nas je naša nona vsak večer pošiljala k njemu po sveže, domače mleko. Nerada sem opravljala to zadolžitev: že sama hoditi po strmi potki navzdol, s plastično kanglico v roki in večernem mraku, mi je bilo zelo nerodno. Bila sem izredno boječ otrok in, ko kmeta ni bilo v hiši in sem ga morala poiskati v štali, je bil strah še večji. Sramežljivo sem pokukala v štalo v upanju, da gospoda hitro najdem, in pri tem skušala zadrževati sapo, da ne bi čutila močnega vonja po živini. Ko sem končno opravila svojo nalogo in je bila kanglica polna, sem na borjaču končno globoko zadihala in se sproščena, s hitrimi koraki odpravila k noni.
Krav na Poljanah že dolga leta ni več, tudi kmetov je malo. Pri nas doma, v Sovodnjah, v Vasi, pa stanuje prijazna gospa Sonja, ki se je še do pred kratkim s svojim možem Francem ukvarjala s kmetijstvom. Ko nas je dobrosrčni kmet zapustil, je njegovo vlogo prevzela živahna in dinamična hčerka Vesna, ki se z možem in otrokoma pridno ukvarja z delom na njivi, tako kot jo je naučil tata. Živine nimajo več, gospa Sonja pa se dobro spominja, kakšni sta bili včasih življenje in delo na kmetiji, še posebno kako so se morali ukvarjati s kravami. Z njimi so lepo ravnali, skrbno so čistili hlev, opravljali molžo, ko pa je prišel čas za oplojevanje, je to seveda potekalo na naraven način. Vsi so imeli doma krave, bika pa niso marali, ker je to trmasta in svojeglava žival; tako je močan, da lahko pretrže zelo debele verige in marsikaj uniči. Ko je prišel čas za teličke, so k najbližjemu biku vodili krave vsi sosednji kmetje. Gospodarju bika so morali uslugo izplačati, po navadi so mu prinesli domače pridelke, drva ali petelina. Obdobje brejosti traja pri kravi približno 9 mesecev, zadnje dni pa je bilo na kmetiji vedno veliko pričakovanje – odrasli so bili v skrbeh, otroci pa so bili navdušeni. Sonja se spominja, kako so vsi v vasi vedno upali v lahek porod; zadnje dneve je bil ponoči stalno nekdo v štali na straži pri breji kravi. Ko je nastopil trenutek, je takoj poklical na pomoč sosede. Moški so bili aktivno soudeleženi, otroci in ženske pa so nestrpno čakali pred vrati štale in radovedno prisluškovali. Takoj ko je krava povrgla, je gospodinja zanjo skuhala prežganko, gospodar pa je živali odstopil steklenico črnega vina. Juho in vino so kravi zlili kar v gobec, da bi si opomogla. Če je šlo vse srečno in sta tele in krava preživela, so kmetje praznovali in šele takrat so lahko otroci vstopili v štalo in mladiča pocrkljali, mu dali ime, ga brisali z žakljevino in pokrili z rjuho, da se ne bi prehladil. Telička so imeli vsi radi: kjer so imeli v hlevu dva vola, ki sta se večkrat prerivala, so kmetje med njiju dali telička, tako da sta se umirila. Kmalu potem ko je krava povrgla, je kmet prvič molzel: mleko je bilo gosto, sesirjeno. Večino ga je pustil teličku, iz odvečnega pa je gospodinja pripravila “kuljado” – skuto, iz katere je skuhala slastne štruklje in z njimi obdarila soseščino.
KUHANI ŠTRUKLJI
Sestavine:
Za testo bomo rabili 30 dkg moke, ščepec soli, 5 dkg masla, malo mlačne vode, 3 dkg kvasa, 2 žlički sladkorja in 1 beljak, stepen v čvrst sneg. Za nadev bomo rabili približno 500 gr skute, 2 pesti rozin, 1 rumenjak, 2-3 žlice sladkorja, limonino lupino (če je skuta premokra, še košček masla in malo drobtin).
Priprava:
V skledo damo moko in sol, naredimo jamico in vanjo damo približno 50 ml mlačne vode, 2 žlički skadkorja in razdrobljeni kvas. Razmesimo in pustimo počivati 15 minut, nato dodamo 1 beljak, stepen v sneg, maslo in mlačno vodo po potrebi. Dobro vgnetemo in pustimo, da vzhaja 1 uro, med tem časom pa pripravimo nadev: v skledi zmešamo skuto, rumenjak, rozine in limonino lupino. Na razvaljeno testo potrosimo drobtine, nanje pa razmažemo nadev. Zvijemo v štrukelj in damo v čist prtiček, pri tem pa moramo paziti, da ne bo pretesno zavito, na koncih blago zvežemo ali zašijemo. Pustimo, da še malo vzhaja.
Štrukelj kuhamo v slanem kropu: 20 minut na eni strani, nato ga obrnemo in kuhamo še drugih 20 minut. Ko je štrukelj kuhan, ga damo na krožnik, odvijemo, zrežemo na rezine in potresemo z na maslu popraženimi drobtinami in sladkorjem.
Če je imela gospodinja na razpolago premalo “kuljade”, je nadevu dodala več ribanega kruha, košček domačega masla ali smetano, štrukelj pa polila z maslom in potrosila s sladkorjem.

20.10.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!