Kristjani in družba

Spominska slovesnost ob 100-letnici konca prve svetovne vojne

Spominska slovesnost ob 100-letnici konca prve svetovne vojne

Koprski škof msgr. Jurij Bizjak vabi v soboto, 27. oktobra 2018, ob 17. uri na Sveto Goro

Koprski škof msgr. Jurij Bizjak vabi vse duhovnike in vernike na spominsko slovesnost ob 100-letnici konca prve svetovne vojne, ki bo v soboto, 27. oktobra 2018, ob 17h na Sveti Gori. Sveto mašo za vse padle in umrle na soški fronti in v prvi svetovni vojni bo vodil Njegova Ekscelenca dr. Juliusz Janusz, Apostolski Nuncij v Sloveniji. K somaševanju so povabljeni vojaški ordinariji držav, ki so nastale po razpadu Avstroogrske in so se v letih 1915-17 bojevali v dvanajstih bitkah soške fronte, vojaški ordinarij Republike Italije, predstavniki cerkva in verskih skupnosti, ki so na soški fronti imele svoje kurate, ter predstavniki cerkvenih in civilnih oblasti v Republiki Sloveniji. Pred spominsko sveto mašo bo ob 15h v baziliki nastopil Orkester Slovenske vojske, pri sveti maši bo pel mešani pevski zbor iz Levpe, takoj po sveti maši pa bo v baziliki nastopil moški pevski zbor ‘Razpotje’ s sporedom pesmi v jezikih različnih narodov. V nedeljo, 28. oktobra 2018, ob 11h pa bo na Cerju obred polaganja vencev pred spomenikom vsem padlim.

“Žrtvam prve svetovne vojne se zahvaljujemo za njihov zgled žive vere v smisel trpljenja in smrti, za njihovo trdno upanje v lepšo prihodnost, za njihovo brezmejno ljubezen do domovine, in prosimo Gospoda, naj vsem rajnim podeli večni pokoj, nam pa vzajemno blaginjo v trajnem miru.” 

 

OJ TA SOLDAŠKI BOBEN (Razmišljanje škofa Jurija Bizjaka ob 100-letnici konca prve svetovne vojne)

 ‘Kdo je hodil po dolini soški? Milost Božja, kaj je znamenj tam!’ (Župančič). Med takšna sveta znamenja v dolini soški lahko štejemo tudi vsa znana in manj znana vojaška pokopališča prve svetovne vojne, s katerimi je tako na gosto posejano celotno Posočje. Tudi vsak izmed nas lahko reče, kakor piše prerok Ezekiel: ‘In Gospod me je peljal ven ter me postavil sredi doline, ki je bila polna mrtvaških kosti …’ (Ez 37,1).

Podatki o številu padlih in številu žrtev soške fronte se gibljejo med 186.000 padlih, ki so zabeleženi, pa do tri ali štiri in tudi do petkrat večjega števila pogrešanih, ki jih tudi običajno štejemo med žrtve vojne, to pomeni kar nekajkrat več od sedanjega števila prebivalcev naše Goriške, ki se vrti okrog 120.000. Zgodilo se je, kakor piše apostol v Razodetju: ‘In angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji ter obral vinsko trto na zemlji in (grozde) vrgel v veliko tlačilnico Božjega srda’ (Raz 14,19). In vse to naj bi bilo brez smisla in brez pomena? Ko pa so vsakemu človeku tudi lasje na njegovi glavi vsi prešteti (Mt 10,30)?

Spopadi in razsula tolikšnih razsežnosti, kakor so svetovne vojne, še dodatno dajejo slutiti in do neke mere tudi razodevajo, kako hude so lahko zablode tudi celih narodov in njihovih voditeljev, kadar podležejo jedki zavisti in divjemu pohlepu. Kakor piše apostol: ‘In od kod med vami vojne in od kod boji? Ali ne od tod: iz vašega pohlepa, ki se vojskuje v vaših udih? Hlepite, pa nimate. Ubijate in zavidate, pa ne morete dobiti. Borite se in se vojskujete, pa nimate, ker ne prosite. Prosite in ne prejemate, ker prosite s slabim namenom: da bi utešili svoj pohlep’ (Jak 4,1-3).

In koliko soldaških bobnov tolče žalno koračnico tudi številnim današnjim ljudstvom in njihovim voditeljem, kadar kratkovidni izganjajo Gospoda iz svoje srede in njegove zapovedi porivajo čez obzorje, še posebej kadar v divjem pohlepu brezčutno lomastijo po najšibkejših in s preglasovanjem poljubno premikajo meje naravnih moralnih zakonov, pa njihovi ukrepi in dejanja kljub temu veljajo za pravilne in dobre, ker pač vsi ali vsaj večina tako misli in tako dela! Gospod pa se jim posmehuje: ‘Naj ljudje vidijo, da so sami zase živina’ (Prd 3,18). Job namreč pravi o Gospodu: ‘Narode povečuje in jih pokončuje, narode razširja in jih ugonablja’ (Job 12,23). Vedno v skladu z njih lastnimi hotenji in odločitvami, seveda!

Kolo zgodovine pa se vrti naprej: zemeljska kraljestva se rušijo in se rojevajo nova – vsako seveda spet z izvirnim grehom v svoji duši. Kakor da ni bilo in ni druge poti – in je očitno tudi ni bilo in je ni in je nikoli ne bo! In kadar nobena stran ne zmore spraviti meča v nožnico (Jn 18,11), morata obe strani kelih trpljenja izpiti in posrkati do dna (Iz 51,17).

Tudi za vse, ki na vojaških pokopališčih soške fronte čakajo na vstajenje, pa veljajo tudi besede preroka Izaija: ‘Zanosili smo, se zvijali, rodili smo veter. Deželi nismo prinesli rešitve in niso se rodili prebivalci svetu: Toda tvoji mrtvi bodo oživeli, tvoji umrli bodo vstali. Zbudite se in se radujte, ki v prahu počivate! Zakaj rosa svetlobe je tvoja rosa: Zemlja bo vrnila sence’ (Iz 26,18-19).

In tudi vsa vojaška pokopališča soške fronte, ki jih ob stoletnici konca prve svetovne vojne pogosteje obiskujemo, nam kličejo v spomin tudi besede našega Gospoda o semenu, ki mora pasti v zemljo: ‘Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilo sadu’ (Jn 12,24).

In tudi zanje veljajo besede psalmista: ‘Kateri sejejo v solzah, žanjejo v veselem petju. Odhajajoči odhajajo in jočejo nesoči seme za sejanje, prihajajoči prihajajo z radostjo nesoči svoje snope’ (Ps 126,5-6).

Dragi bratje. Tudi setev soške fronte je bila obilna in brez dvoma je obilna tudi žetev. Škoda, kadar se bolj malo zmenimo zanjo: ‘Žetev je velika, delavcev pa malo’ (Lk 10,2). Tudi žrtve soške fronte nam sprašujejo vest in nam kličejo: Naš opomin je hud in pretresljiv in zgodovina je učiteljica življenja!

Škof Jurij Bizjak

11.10.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!