Slovenija v bolestnih krčih

Pred volitvami novega predsednika države, v nedeljo, 11. novembra, so nasprotja med vladno koalicijo in opozicijo dosegla vrh, pogosto tudi z uporabo sovražnega govora. Z opozicijo sodelujejo tudi sindikati, zlasti največja, ideološko opredeljena Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Država se ob pretežno ravnodušni javnosti postopno razkraja, politika pa utira svoja pota za ohranitev oblasti in koristi njenih elit. Po trditvah desnega političnega tabora naj bi usodo Slovenije določali prikriti oblastniki iz prejšnjega režima, t. i. strici iz ozadja. Nihče v predsedniški kampanji jih ni imenoval po imenu. Med omenjenimi strici pa naj bi bila tudi teta iz ozadja, sociologinja in znana publicistka Spomenka Hribar, za kar se je med televizijskim soočanjem kandidatov za novega predsednika sama razglasila. Vendar se na slovenskem političnem prizorišču pojavljajo tudi mnenja, da Janez Janša s svojim domnevno samovoljnim načinom in postopki vladanja postopno ustvarja izredne razmere in vzdušje za spremembe ustave, s čimer naj bi omogočili nastanek druge republike z njim na čelu. Nekdanji minister za zdravje in vodilni član stranke liberalnih demokratov dr. Dušan Keber je sedanje razmere v Sloveniji ponazoril z naslovom svojega komentarja, objavljenega v časopisu Dnevnik, ki se je glasil Volčji časi. Časnikarka Tanja Starič pa je med pogovorom s predsedniškim kandidatom dr. Milanom Zverom rekla, “da je Slovenija v krču, ker je ostala brez upanja in zaupanja”. O osebnosti predsednika države se je pomenljivo izrekel predstojnik Evangeličanske cerkve v Sloveniji škof Geza Erniša. Po njegovem “so pravi voditelji tisti, ki so sposobni presegati ideološke in tudi verske razlike”. Groba in nenavadna, vendar pa primerljiva z nekaterimi drugimi sodelujočimi v predsedniški kampanji, je bila ocena publicista in javnega delavca Milana Gregoriča iz Kopra o liku in delovanju sedanjega predsednika Slovenije. Zapisal je, “da je dr. Milan Zver, tudi kandidat za novega državnega poglavarja, pravo nasprotje podobi in drži sedanjega predsednika. Dr. Danilo Türk svoja nedržavniška dejanja zaman poskuša prikriti s populističnim leporečjem in cenenimi pridigami. Izdajata ga obraz, poln prežanja in premetenosti, ter glas. To se dogaja ljudem, ki ne govorijo tega, kar mislijo, in tudi ne verjamejo v to, kar govorijo. Dosedanji predsednik si je zaradi senc in črnih madežev v preteklosti tudi sicer nakopal nove grehe, ki so poglobili razdor v slovenskem narodu”. Moralni teolog dr. Ivan Štuhec pa se je med intervjujem na televizijski postaji TV 3 tudi spraševal, zakaj dr. Danilo Türk nima nikogar od vplivnih politikov v tujini, ki bi mu izrekel podporo v tekmi za nov predsedniški mandat.
Izvirne in aktualne misli o dogajanjih v globalnem svetu, ki pa so uporabne tudi za Slovenijo, je v intervjuju za Radio Slovenija podal dr. Boštjan M. Zupančič, nemara najbolj ugleden in mednarodno uveljavljen slovenski pravnik in delno tudi filozof. Je sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Na vprašanje, kje je srž problemov v Sloveniji, je odvrnil, “da je globinska težava naše države zavist, ki je morilka vseh vrlin. To je na svoj način zaznal že Ivan Cankar. Nasploh pa so naše težave tudi brezidejnost, neustvarjalnost in povprečnost”.
Glede prepoznave pravega predsednika Slovenije je dr. Boštjan M. Zupančič bil izviren. Po njegovem “v provincialnem okolju, kakršno je tudi v Sloveniji, velja teorija rdečega maka. Ko mak pogleda iz žitnega polja, se ga odreže. To pa je posledica zavisti kot socialnopsihološkega fenomena”.
Izida nedeljskih volitev novega predsednika Slovenije ni mogoče dovolj zanesljivo napovedati. Privrženci dr. Danila Türka si obetajo, da bo zanj glasovalo veliko število volivcev, zlasti iz vplivnega območja Zorana Jankovića in predsednika borcev dr. Janeza Stanovnika, ter bi bil zato lahko potrjen že v prvem krogu volitev. Toda bolj realno se zdi, da bo novi državni poglavar izbran v drugem krogu volitev.
Žal pa se z izvolitvijo novega predsednika razmere v politiki in državi najbrž ne bodo izboljšale. V Ljubljani bo 17. novembra protestno zborovanje sindikatov in delov civilne družbe, uperjeno zoper ukrepe in delovanje vlade. Lahko se bo sprevrglo v izgrede in nasilje, dvignilo nestrpnost udeležencev in sindikalistov ter tako ustvarilo ozračje, v katerem bi Janeza Janšo in njegovo vlado prisilili k odstopu. Tak razplet si očitno želijo nekateri posamezniki, ki v javnih občilih zagovarjajo in utemeljujejo nasilje, morda kar revolucijo, uperjeno proti Janezu Janši in njegovim privržencem. Upokojeni časnikar in urednik Gojko Brvar je v članku z naslovom Vse več je tehtnih razlogov za ljudski punt, objavljenem v reviji Svobodna misel, zapisal, “da če se zdaj ne bomo dvignili, se bomo čez tri leta znašli v povsem drugačni državi. Obvladoval jo bo tuji kapital v navezi z desničarsko politiko”. Pri tem se je vprašal, “ali se sploh še znamo upreti”. Zelo kritična do obstoječe oblasti in Janeza Janše je prof. dr. Vesna Vuk-Godina, sicer kulturna in socialna antropologinja. Po njenem mnenju smo v Sloveniji s pomočjo ameriške diplomacije doživeli mehki državni udar, ki je Janeza Janšo privedel na oblast. Je pa prepričana, “da bi v primeru, če bi se pojavil kdo, ki bi organiziral skupino proti sedanji oblasti, zelo hitro dobil večinsko podporo”. Že tako slabe razmere v Sloveniji pa se nadalje zaostrujejo in postajajo kar dramatične zaradi zahteve stranke Pozitivna Slovenija, naj parlament razpiše referenduma, torej dve ljudski glasovanji, o dveh zakonih, ki sta že bila sprejeta v državnem zboru. To sta zakon o državnem holdingu, s katerim bi uredili gospodarjenje z državnim premoženjem – tega je za okoli 12 milijard evrov vrednosti -, in zakon o t. i. slabi banki. Z njim bi sanirali izgube treh bank v večinski državni lasti in jih usposobili za normalno poslovanje. Vendar pa referenduma o slabi banki ne bo, ker so vlagatelji zahteve pri predložitvi imen poslancev prekršili zakon in poslovnik državnega zbora. Pač pa bi v januarju naslednje leto lahko imeli ljudsko glasovanje o slovenskem državnem holdingu, kar pa bi zagotovo še povečalo politično krizo pri nas. Tega se je zavedel tudi predsednik države, ki je stranko Pozitivna Slovenija oziroma njenega predsednika Zorana Jankovića in premierja Janeza Janšo pozval, naj se sporazumeta o rešitvi zapletov glede referendumov in o premagovanju krize. Pri tem bi dr. Danilo Türk rad ustregel obema, to je Janezu Janši in Zoranu Jankoviću. Vlada naj bi umaknila oba sporna zakona, Pozitivna Slovenija pa bi se odrekla referendumoma. O celotni zadevi pa bo na predlog vlade odločalo Ustavno sodišče.
Državni poglavar je podobno kot v zadevi referendumov nastopal v predsedniški kampanji. Deloval je strpno in pomirjajoče, priznal je tudi nekaj napak v svojem delovanju, vendar se volivcem za nobeno ni opravičil.
Iz vsebine odgovorov na mnoga vprašanja, ki so jih postavljali voditelji soočanj predsedniških kandidatov, pa je bilo razvidno, da dr. Danilo Türk ostaja čvrsto privrženec politične levice. Tako imenovani navadni ljudje v Sloveniji so razočarani zaradi razmer v državi, vendar jih še zmeraj navdaja upanje, da bo v politiki prevladal razum in da se bo vsesplošno sovražno vrenje vendarle končalo. Če se to ne bo zgodilo, bi utegnil nastati položaj, v katerem bi mednarodna skupnost uvedla skrbništvo nad Slovenijo.
Marijan Drobež

V kampanji za izvolitev novega predsednika države tudi o možnostih nasilja zoper sedanjo oblast

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme