Slovenija je lojalna članica EU, a podpira tudi težnje politične levice
Predsednica vlade Alenka Bratušek v svojih javnih nastopih vedno znova ponavlja, da je Slovenija lojalna članica EU, ki tudi pri premagovanju notranjih težav in krize upošteva smernice in priporočila povezave, ki zato pomeni tudi jamstvo za prihodnost Slovenije. Vendar pa so takšne izjave in opredeljevanja očitno le ena podoba vrha izvršilne oblasti, drugo podobo pa predstavlja umeščenost vlade v levi blok slovenske politike. Ta je kritičen do članstva in vloge Slovenije v EU in v zvezi NATO.
Na posledice izvajanja dvojne politike vlade – uradno se dobrika evropski povezavi in z njo sodeluje, hkrati pa podpira težnje politične levice – je v intervjuju, objavljenem 16. maja v mariborskem časniku Večer, posredno opozoril predsednik države Borut Pahor. Pogreša “bolj aktivno vlogo države pri ustanovitvi slabe banke, kjer gre za vrsto aktivnosti pri prenosu slabih terjatev. To bi dalo evropski komisiji vedeti, da smo se resno lotili sanacije bančnega sistema, ki je glavna cokla pri naši finančni in gospodarski obnovi. In drugič, menim, da se politika v teh dneh bistveno premalo pripravlja na konec meseca maja, ko bo v državnem zboru odločanje o novi referendumski ureditvi in o zlatem fiskalnem pravilu. Evropska komisija in Evropski svet zelo pozorno gledata, kaj se dogaja v Sloveniji. Odnosi so taki, da lahko spodbujam strankarski dialog, ne morem pa ga voditi in pripeljati do konca”. Na pripombo časnikarke Katje Šeruga, da predsedniku države očitno ni uspelo povezati sprtih političnih sil v Sloveniji, kar je bila njegova najpomembnejša predvolilna obljuba, je predsednik Pahor odvrnil, “da mu je predsednik stranke Socialni demokrati dr. Igor Lukšič dejal, naj ne posega v strankarsko življenje”. Dodajamo, da ima ta stranka v vladni koaliciji največ predsodkov do EU.
Po mnenju predsednika SDS in nekdanjega premierja Janeza Janše, “je vlada Alenke Bratušek pred nerešljivo dilemo. Da bi Slovenijo spravila iz krize, bi morala omejiti monopole, odpraviti privilegije, bistveno zmanjšati porabo in zmanjšati državno upravo. Po drugi strani pa so ravno omenjeni privilegiji in obsežna državna administracija eden glavnih zaslomb teh monopolov. Če bi vlada sprejela uspešne ukrepe za izhod iz krize, bi v bistvu sama sebi vzela politično podlago. Tega pa obravnavani monopoli ne bodo dopustili”.
Politična zmeda v Sloveniji je popolna in z vidika racionalnega razmišljanja o delovanju parlamentarne demokracije je pogosto nepojmljiva. Vrzeli izrabljajo vplivni posamezniki iz vseh družbenih slojev in skupine, organizirane v civilni družbi. Uprizarjajo razne kampanje za realne, ali pa zgolj utopične cilje. Sociolog in filozof dr. Damjan Mendelc, eden od voditeljev vstajniškega gibanja, je prepričan, “da je napočil trenutek, ko se bomo morali vsi v Sloveniji politično aktivirati. Oditi morajo vsi, ki so oškodovali državo. Slovenijo je mogoče postaviti na noge, a tega ne morejo storiti tisti, ki so jo spravili na kolena”. V krogih in okoljih, ki izhajajo iz nekdanjega komunističnega režima, se širijo protesti proti kapitalu, kapitalistični družbi in proti mednarodnemu imperializmu. Pri tem je pomenljivo, da se vlada pri uvajanju ukrepov za izhod iz krize sklicuje na direktive, ki prihajajo iz Bruslja. S tem hoče opozoriti, da Slovenijo k sprejemanju nepriljubljenih odločitev dejansko prisiljujejo tuji gospodarji. Kot posledica takih trditev in vzdušja, ki hkrati nastaja v družbi in javnosti, se pojavljajo ideje o referendumu za izstop Slovenije iz EU in zveze NATO. To bi povzročilo tudi izstop države iz evroobmočja in sistema odprtih državnih meja. Slovenija bi se pravno in politično osamila in po omenjenih zamislih, ali le iluzijah, postala “rdeča” oz. politično levo usmerjena evropska država.
Z območja bolj koristnega dogajanja sporočamo, da je Založba Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdala enajst novih publikacij. Med njimi je tudi knjiga z naslovom Dediščina Aleksandrink in spomini njihovih potomcev, avtorice dr. Daše Koprivec iz Slovenskega etnografskega muzeja. Kot Aleksandrinke so poimenovane dekleta in žene iz Goriške, najbolj pa iz Vipavske doline, ki so se od druge polovice 19. stoletja pa do časa pred začetkom druge svetovne vojne preseljevale v Egipt in tam delale kot dojilje, varuške otrok, sobarice in v drugih poklicih. Aleksandrinke zdaj veljajo za prve slovenske svetovljanke. O Aleksandrinkah –avtorica tega imena oziroma naziva je Dorica Makuc, ki je napisala knjigo o Aleksandrinkah in jo leta 1993 izdala pri Goriški Mohorjevi družbi – je še veliko neznank, ki bodo lahko spodbujale in omogočale nove raziskave.
Marijan Drobež
