SLORI predstavil izjemno rodovitno leto 2025
V Kulturnem centru Lojze Bratuž je v sredo, 21. maja, potekal 48. redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega inštituta. “Vsak delovni kolektiv se mi zdi boljši od prejšnjega,” je v svojem nagovoru sodelavce pohvalila predsednica inštituta SLORI Sara Brezigar. Ob tem se je toplo zahvalila KCLB za gostoljubje, a hkrati izrazila jasno željo, da bodo naslednji občni zbor lahko končno izvedli v Narodnem domu pri Svetem Ivanu: “Selitev v nove prostore bi pomenilo priložnost za neposrednejši stik z mladimi in šolami, kar je ključno pri izoblikovanju strateške jezikovne politike za slovensko manjšino.”
Zbranim se je za trud in delo v korist slovenske skupnosti zahvalili tudi Walter Bandelj za SSO, Nives Cossutta za SKGZ in Daniela Klanjšček v imenu gostujočega centra.
Opravljeno delo v letu 2025 je podrobno predstavil direktor SLORI-ja Devan Jagodic. Inštitut se je uveljavil kot nepogrešljivo povezovalno središče in referenčna točka za mlade ter raziskovalne projekte. Izpostaviti velja raziskavi Identiteta mladih Slovencev in Slovenk v Italiji ter Življenje v Benečiji nekoč in danes: primer naselja Mašera, ki ju vodi zunanja sodelavka Helena Lupinc in ki so ju udeleženci poletnih mladinskih taborov SLORI zasnovali poleti 2024 in 2025. Inštitut prav tako spremlja vpise v slovenske vrtce in šole v Trstu, Gorici in Špetru, pri čemer pa Jagodic opozarja na občasne težave zaradi nesodelovanja nekaterih šolskih uprav.
SLORI je letos prispeval strokovno pomoč pri organizaciji Četrte deželne konference o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Prispevki so izšli v zborniku, ki je na voljo tudi v digitalni obliki. Izšel je tudi priročnik Pogledi na didaktiko slovenščine, namenjen učnemu kadru.
Skupina SloriJezik je uspešno zaključila velik dvoletni projekt CrossTerm, ki je povezal Centralni urad za slovenski jezik, Urad za bilingvizem v Kopru in furlanski ARLEF z namenom uskladitve terminologije vseh treh manjšinskih kontekstov. Posodobili so tudi jezikovni portal SmeJse.
V sodelovanju s SDGZ in Kmečko zvezo je skupina jezikoslovcev projektno spodbudila pravilno rabo slovenščine v gostinstvu s ponudbo dvojezičnih nalepk ter brezplačnih prevodov jedilnih listov in cenikov.
Pet nagrad za mlade raziskovalke
Predsednica znanstvenega sveta Jadranka Cergol je podelila tradicionalne nagrade SLORI-ja za študentska dela, ki jih inštitut razpisuje že od leta 1997. Letos so komisijo prepričale štiri magistrske naloge, pri čemer so se kar tri nagrajenke posvetile dediščini Rezije.
Francesco Denardis (Univerza La Sapienza, Rim) so nagradili ob zaslužnem delu La musica strumentale in Val Resia za kakovosten metodološki pristop, ki rezijansko glasbo obravnava kot živi, aktivni depo. Laura Renesto (Univerza v Padovi) je magistrsko delo posvetila sklonskemu sistemu rezijanskega narečja na podlagi proznega korpusa besedil Silvane Paletti. Martina Frasson (Univerza v Padovi) je raziskala rezijanske pravljice in basni, ki so tesno povezane z mitologijo in ohranjanjem kulturne identitete. Zarja Zver (Filozofska fakulteta v Ljubljani) je v sodelovanju s SLORI-jem pripravila raziskavo o razširjenosti jezikovnih virov in tehnologij med aktivnimi uporabniki slovenščine v Italiji na primeru Primorskega dnevnika. Cecilia Furioso Cenci (Univerza Ca’ Foscari, Benetke) pa je v primerjalni študiji dokazovala, kako so družbene, kulturne in politične okoliščine vplivale na pripadnike slovenske narodne skupnosti med fašizmom.
