Prihodnost gradimo skupaj – čez mejo in med ljudmi
Alida Passon o tem, kako pobratenja in evropski projekti bogatijo življenje v čezmejnem prostoru
Občina Sovodnje ob Soči je ob letošnjem občinskem prazniku z Občino Vipava podpisala listino o pobratenju in s tem uradno potrdila dolgoletno sodelovanje. Gre za novo poglavje čezmejnega povezovanja, ki ga občina v zadnjih letih krepi tudi z evropskimi projekti, kot sta BEroots in Carsus Trail. O pomenu teh partnerstev, doseženih rezultatih in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z Alido Passon, odbornico za kulturo in čezmejno sodelovanje Občine Sovodnje ob Soči.
Kaj za občino Sovodnje pomeni partnerstvo z vipavsko občino?
Za našo občino podpis listine o pobratenju z Vipavo pomeni predvsem utrditev dolgoletnih prijateljskih vezi. Njihovi začetki segajo predvsem v sodelovanje med prebivalci Vrha Sv. Mihaela in Podnanosa, pomembno vlogo pa je pri tem odigrala tudi kultura. Prva povezovanja so nastala med Žensko vokalno skupino Danica in zborom iz Podnanosa. Zbora sta se redno srečevala, skupaj nastopala in tako tkala pristna prijateljstva med ljudmi. Sčasoma je to sodelovanje nekoliko zamrlo, vendar smo ga z Interreg projektom, ki smo ga izvedli skupaj z Občino Vipava, znova obudili in mu dali novo vsebino ter zagon. Današnje pobratenje je zato naravno nadaljevanje teh vezi in izraz skupne želje, da sodelovanje še poglobimo in razvijamo tudi v prihodnje.
Sovodnje imajo bogate izkušnje s povezovanjem prek meje. Že skoraj pet desetletij jih pobratenje povezuje s Škofjo Loko, zdaj pa se odpira novo poglavje z Vipavo. Kaj lahko iz dolgoletnih izkušenj prenesete v novo sodelovanje?
Pobratenje s Škofjo Loko in novo partnerstvo z Vipavo imata skupno izhodišče – gradita na osebnih stikih, zaupanju in sodelovanju med ljudmi. S Škofjo Loko nas že vrsto let povezujejo redni stiki med občinama. Predstavniki Občine Sovodnje ob Soči se udeležujemo njihovih slavnostnih sej, oni pa naših prireditev. Posebej živahno je sodelovanje na kulturnem področju, predvsem med pevskimi zbori, ki se redno srečujejo in nastopajo na prireditvah. K tesnim odnosom so pomembno prispevali tudi nekdanji voditelji občin, zlasti nekdanja županja Alenka Florenin, ki je stkala prijateljski odnos z dolgoletnim škofjeloškim županom Miho Ješetom. Prav takšni osebni stiki so pogosto temelj uspešnega in trajnega partnerstva.
Enako pot želimo nadaljevati tudi z Občino Vipava. Že zdaj se kažejo lepi sadovi sodelovanja: na našem tradicionalnem novoletnem koncertu je lani nastopil Pihalni orkester Vrhpolje, letos pa je Moški pevski zbor Skala iz Gabrij združil moči z Lovskim pevskim zborom Zlatorog iz Vipave. Srečali in sodelovali sta tudi gledališki skupini iz obeh občin. To so dragoceni začetki in verjamem, da lahko skupaj ustvarimo še veliko lepih in konkretnih pobud – od kulturnih in športnih dogodkov do projektov za mlade, društva in različne generacije. Želim si, da nas ne bi povezovala le reka Vipava, temveč predvsem ljudje in skupna želja po sodelovanju.
V zadnjih letih se čezmejno sodelovanje vse bolj uresničuje skozi evropske projekte. Kako pomembni so ti za razvoj majhne občine, kot je Sovodnje ob Soči?
Evropski projekti so izjemno pomembna razvojna priložnost. Omogočajo nam, da uresničimo pobude in naložbe, ki bi jih zgolj z občinskimi sredstvi težko izvedli, hkrati pa odpirajo prostor za nova partnerstva, izmenjavo dobrih praks in tesnejše čezmejno sodelovanje. Ob tem predstavljajo tudi velik izziv. Večje občine imajo običajno posebne službe, ki spremljajo evropske razpise, pripravljajo projektne prijave in vodijo administrativne postopke. V manjših občinah tega kadrovskega zaledja nimamo. Pri nas se priprave projektov lotevava skupaj s podžupanjo Alenko Florenin, pri čemer nam veliko strokovno podporo nudi tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ).
Evropski projekti niso zahtevni le v fazi prijave. Za njimi stoji obsežno administrativno delo, od natančnega načrtovanja in usklajevanja aktivnosti do rednega poročanja o izvedenih dejavnostih, doseženih rezultatih in porabi sredstev. Gre za velik organizacijski in birokratski zalogaj, ki od majhne občinske uprave zahteva veliko časa in predanosti.
Eden najvidnejših primerov je projekt BEroots – Med rekami in lagunami: umetniške poti, ki ne prinaša le kulturnih dogodkov, ampak tudi konkretne naložbe v prostor. Kakšno vlogo imajo v projektu Sovodnje in kaj bo po njegovem zaključku ostalo občanom?
Projekt BEroots je za Občino Sovodnje ob Soči še posebej pomemben, ker je to prvi projekt programa Interreg, pri katerem sodelujemo. Za nas ne pomeni le pridobitev dodatnih razvojnih sredstev, temveč tudi dragoceno izkušnjo. Nosilni partner projekta je Občina Vipava, v Sloveniji pa sodelujejo še Ljudska univerza Ajdovščina in Zavod za turizem TRG Vipava, na italijanski strani so partnerji Občina Sovodnje ob Soči, SDGZ in združenje VeGAL. BEroots ni namenjen le organizaciji kulturnih dogodkov, ampak želi dolgoročno prispevati k razvoju trajnostnega turizma. Poseben poudarek namenja oživljanju manj obiskanih zalednih območij, izboljšanju turistične infrastrukture, povezovanju kulturne dediščine, vključevanju mladih in starejših ter promociji manj znanih ustvarjalcev.
V okviru projekta je izšla večjezična publikacija s številnimi življenjepisi manj znanih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev – v njej lahko spoznamo tudi dva pomembna Sovodenjca: Petra Butkoviča – Domna in Franja Rojca. Maja so se učenci sovodenjske osnovne šole odpravili na poučni izlet v Podnanos in Vipavo. Obiskali so prenovljeno Hišo Zdravljica v Podnanosu, kjer je domačin Stanko Premrl uglasbil slovensko himno. Na slavnostnem odprtju Hiše Zdravljica je nastopil tudi naš otroški pevski zbor Kapljice, pred kratkim pa sta mlada člana SKRD Danica z Vrha Sv. Mihaela nastopila na recitalu Pesniki med rekami in lagunami, ki je potekal na trgu pri cerkvi sv. Vida. Priredili smo tudi literarni pohod Po Rojčevih poteh. Potekal je po vaseh Sovodnje, Peč, Rupa, Gabrje in Vrh, kjer so vaška društva poskrbela za pogostitev in prijetno vzdušje s kulturnimi točkami, recitacijami Rojčevih pesmi, petjem zborov in fotografskima razstavama. Pot bomo jeseni obogatili s panoji z Rojčevimi poezijami, kar bo obiskovalcem omogočilo še pristnejše doživetje ter spoznavanje lokalne kulturne dediščine, ter zemljevidom, ki bo dostopen tudi na spletni strani občine. Priredili smo tudi glasbeno-kulturni večer na Vrhu in v Kulturnem domu Jožefa Češčuta gostili gledališko skupino Ga pihnemo, ki deluje v okviru Turističnega društva Podnanos.
Za občane Sovodenj bodo po zaključku projekta ostali tudi oprijemljivi rezultati, kot sta dve novi razgledni točki – v Malniščah in Rupi, pomembna pridobitev pa je tudi kolesarska pot, ki pelje od Podnanosa do Špika, razgledne točke pri sotočju Vipave in Soče.
Poleg naložb bo ostalo še nekaj enako pomembnega: nova partnerstva, pridobljeno znanje in izkušnje ter zavedanje, da lahko tudi majhna občina z dobrim sodelovanjem uspešno soustvarja zgodbe evropskega prostora.
Letos je bila odprta tudi čezmejna pohodniška pot Carsus Trail – Zeleno srce Krasa, ki se vije tudi po ozemlju občine Sovodnje ob Soči.
Ta čezmejna pohodniška pot je eden najlepših primerov uspešnega sodelovanja med občinami na obeh straneh meje. Projekt, ki ga je zasnoval Javni zavod Miren Kras skupaj z mrežo slovenskih in italijanskih partnerjev, je nova turistična pridobitev, a tudi zgodba o skupnem prostoru, ki ga povezujejo narava, kultura in ljudje. Pot na 103 kilometrih in v šestih etapah povezuje širše območje občin Miren – Kostanjevica, Renče – Vogrsko, Komen, Mestne občine Nova Gorica z občinami Sovodnje ob Soči, Devin – Nabrežina in Doberdob. Posebno simboliko ima tudi zato, ker poteka skozi območje, ki ga je prizadel največji požar v zgodovini Slovenije, danes pa tam po zaslugi obsežnega pogozdovanja znova nastaja novo življenje. Ni naključje, da je trasa oblikovana kot srce – gre za pot, ki povezuje ljudi, naravo in skupni razvoj.
Prepričana sem, da so takšni projekti prava pot za prihodnost. Krepijo prepoznavnost našega območja, spodbujajo trajnostni turizem in dokazujejo, da lahko z medsebojnim zaupanjem ter skupnim delom ustvarimo veliko več, kot bi lahko vsak zase.
Kaj pomeni razvoj trajnostnega turizma za majno občino?
Za majhno občino, kot so Sovodnje ob Soči, je trajnostni turizem predvsem priložnost, da javnosti predstavi svoje naravne lepote, kulturno dediščino in kraje, ki so pogosto spregledani. Obiskovalcem želimo pokazati, da tudi manjše občine skrivajo številne zanimivosti, naravne in zgodovinske znamenitosti ter bogato kulturno tradicijo. Trajnostni turizem nam omogoča, da te vrednote predstavimo na odgovoren način, brez pretiranih posegov v prostor. Verjamem, da je prav to pot, po kateri morajo hoditi majhne občine – graditi na svoji edinstvenosti, obiskovalcem ponuditi lepo doživetje in hkrati ohranjati svojo vrednost tudi za prihodnje generacije.
Kakšno podobo čezmejnega prostora in kakšno kakovost življenja bi si želeli za ljudi, ki živijo na obeh straneh meje? Kako osebno doživljate čezmejno sodelovanje?
Želim si, da bi ljudje, ki živijo v obmejnem prostoru, mejo doživljali le še kot dejstvo, ne pa kot oviro. Da bi lahko brez pomislekov živeli, ustvarjali in sodelovali ter da bi se čezmejno povezovanje še naprej krepilo na kulturnem, športnem, gospodarskem in institucionalnem področju. Naj bo to prostor, kjer je preprosto lepo živeti.
Osebno sta bili zadnji dve leti v vlogi občinske odbornice za čezmejno sodelovanje zame velik izziv, hkrati pa izjemno dragocena življenjska izkušnja. V tem času sem se veliko naučila, spoznala različna okolja v Sloveniji, njihove razvojne pristope ter bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Še pomembnejša pa so bila številna nova poznanstva z ljudmi, ki vsak na svojem področju soustvarjajo naš skupni čezmejni prostor.
Prav zato danes še bolj verjamem, da moč čezmejnega sodelovanja ni le v uspešno izvedenih projektih ali pridobljenih evropskih sredstvih. Njegova največja vrednost so odnosi, ki jih gradimo med ljudmi, med občinami in ustanovami. To je dediščina, ki ostane tudi takrat, ko se posamezen projekt konča.
